Leto 2009 v znamenju 60-letnic
| 08.01.2010, 07:08 Matjaž Merljak
Pregled delovanja v preteklem letu so nam poslali tudi iz uredništva tednika Svobodna Slovenija v Buenos Airesu z opisom dogodkov slovenske skupnosti v Argentini. Življenje slovenskih društev in organizacij v Argentini je tako pestro in bogato, da ga je nemogoče opisati v kratkem poročilu. Leto 2009 je bilo gotovo v znamenju velikih obletnic. Kar tri so se sukale okoli 60-letnice.
Kronološko so najprej obhajali šestdesetletnico delovanja v Mendozi. Društvo Slovencev v je bilo ustanovljeno tej provinci leta 1949 in od tedaj nepretrgoma ohranja slovenska izročila v mestu pod mogočnimi Andi.
17. oktobra je bilo slavje šestdesetletnice Slomškove šole, ki prav tako od leta 1949 deluje v okraju Ramos Mehija, pol stoletja v sklopu istoimenskega doma. Enako obletnico je teden dni kasneje praznovala Baragova šola v Slovenski vasi v okraju Lanus. Neverjetno lepo je bilo na obeh proslavah, veselo in ganljivo. Nekdanji in sedanji učenci in učitelji so skupaj s predstavniki skupnosti,počastili spomin začetnikov, ki jih ni več med nami.
Šestdeset let pa sta letos praznovali tudi sedaj združeni mladinski društvi Slovenska fantovska zveza in Slovenska dekliška organizacija. Še vedno cvetoči in dejavni sta se spomnili visoke obletnice na skupnem mladinskem dnevu 8. novembra.
Zlati jubilej pa so praznovali tudi v Slovenski vasi. Poteklo je namreč petdeset let od blagoslovitve cerkve Marije Kraljice, ki so jo zgradili naši lazaristi. Nekoliko manj, 15 let, pa je obhajala folklorna skupina Maribor, ki deluje v sklopu Slovenskega doma v Karapačaju. Še pred obletnico je ta skupina obiskala rojake v sosednji državi Urugvaj. Vse te ustanove so prejele posebno priznanje, ki ga za ohranjanje slovenstva podeli Urad RS za Slovence po svetu.
Toliko o glavnih jubilejih, seveda so dejavnosti potekale vse leto. Na samem začetku je več kot 40 otrok potovalo s počitniško kolonijo Zedinjene Slovenije in preživelo dva tedna v popolnoma slovenskem okolju v gorati Kordovi. Po poletnih počitnicah januarja in februarja se je šolska dejavnost začela meseca marca in trajala do konca novembra. Vmes so imeli dve veliki srečanji v Slovenski hiši. Skoraj 400 osnovnošolskih otrok in več kot 150 dijakov je letos obiskovalo dopolnilne sobotne tečaje slovenskega jezika in kulture.
V marcu in aprilu so naša društva imela občne zbore, kjer so pregledali opravljeno delo in začrtali smeri za naprej. Mnogi so tudi zamenjali svoje odbore. Šest krajevnih domov deluje v okolici Buenos Airesa in trije v notranjosti. To so prava žarišča slovenskega življenja. Priznana srečanja so njihove obletnice, ki združijo rojake iz okraja pa tudi od drugod.
Prej smo omenili mladinske organizacije. Vsak dom ima svoje skupine, ki pridno delujejo. Gojenje športa in družabnosti, pa tudi kulturnega nastopanja, pa še folklore je njihova značilnost. Povsod imajo tudi svoje mladinske dneve. Povezuje jih zvezni odbor, ki organizira skupni mladinski dan, izlete, taborjenja, ki se jih udeležuje več kot sto mladih. Pripravijo tudi Pevsko glasbeni večer s številnimi solisti in skupinami in množično udeležbo.
Versko življenje je podlaga vsemu delu. V osmih okrajih so redne nedeljske slovenske maše. V slovenski cerkvi Marije Pomagaj pa so skupna verska praznovanja, zlasti ob božiču in veliki noči. Največja srečanja pa so marijanski romanji v Lujan in Lourdes, kjer se zbere verna slovenska skupnost.
Junija smo se spominjali slovenske narodne tragedije. Osrednja domobranska proslava je bila v Slovenski hiši na prvo junijsko nedeljo, spominska srečanja pa imajo potem še po vseh naših skupnostih. Ob koncu meseca pa vedno praznujemo dan državnosti, osrednja prireditev je bila v Slovenski hiši, potem pa so jo tudi ponavljali po šolah in domovih.
Julija nas je presenetila epidemija nove gripe. Vlada je skoraj za mesec dni ustavila javno življenje, zaradi česar smo morali potem že predvidene prireditve in šolsko dejavnost stisniti v preostale mesece leta.
Sprejeli smo tudi nekaj obiskov iz domovine. Med nas so prihiteli pevska skupina Zarja, koroški oktet Suha in podjunski Trio Lipusch. Mudili so se v mnogih domovih v Buenos Airesu in tudi v notranjosti. Med nas je marca prišel naš sorojak pater Pedro Opeka, meseca novembra pa nadškof Anton Stres. Zapustil pa nas je naš dragi lazarist Pavle Novak, ki je postal vizitator slovenske province. Konec novembra smo imeli priložnost, da smo gostili delegacijo Muzeja slovenske vojske, ki nam je priredila razstavo o vojni za Slovenijo.
Kulturna dejavnost je vedno na višku. Slovenska kulturna akcija organizira večere, predavanja in likovne razstave. Izdaja tudi kulturno revijo Meddobje in bilten Glas. V San Martinu pa so že sedmič imeli večer »Ob taktu barv«, letos z razstavo del pokojne umetnice Bare Remec in nastopom pevskega zbora iz Mendoze. V San Justo pa so 26. septembra priredili srečanje pevskih zborov. Ob tem še zanimivost: pevski zbor iz San Martina je v začetku decembra obiskal slovensko skupnost v Sao Paulo, v sosednji Braziliji.
Gledališka delavnost je vedno prisotna, najsibo za obletnice ali posebne priložnosti. V letu 2009 je bila uspešnica in najbolj obiskana spevoigra »Hvalnica družine Trapp« v sklopu obletnice Slomškove šole. Odmeven je bil tudi misterij »Veliki oder sveta«, ki so ga uprizorili v San Justu. S to igri nameravajo potovati v Slovenijo.
Da, tudi v Slovenijo radi zahajamo. Lansko leto je potovala običajna skupina RAST petošolcev našega srednješolskega tečaja in pa folklorna skupina s Pristave. Uspeh je bil izreden.
Še ena folklorna skupina je zelo aktivna, in sicer Mladika, v Našem domu v San Justu. Nad 100 mladih se udeležuje dejavnosti in nastopov. Lani so meseca septembra sodelovali na velikem izseljenskem mitingu v Obera, v provinci Misiones.
Naj omenimo še tri duhovne dogodke in sicer diamantno mašo dr. Mirka Gogale, ter zlati maši frančiškana Franceta Burje in g. Matije Borštnarja.
Vse leto pa je poteklo v znamenju spomina na 50. obletnico smrti škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je z našo emigracijo delil usodo begunstva in izseljenstva. Osrednji spomin je bil na nedeljo Kristusa kralja.
