Bo Srečna Arabija naslednja postaja boja proti terorizmu?
Komentarji | 13.01.2010, 15:05
Sredin pogled v svet tokrat usmerjamo na skrajni jug Arabskega polotoka. Na tem koščku Zemlje, ki so ga Rimljani imenovali Arabija Feliks, se danes razteza najrevnejša država Bližnjega vzhoda - Jemen. V središče pozornosti jo je izstrelil preprečeni božični teroristični napad na ameriško potniško letalo. Nigerijec, ki ga je poskušal izvesti, se je namreč uril v tamkajšnjih vadbiščih Al Kaide, Jemen pa je očitno prav s tem postal novo bojišče tako imenovane globalne vojne proti terorizmu.
Jemen je država, potisnjena na skrajni jug Arabskega polotoka, streljaj stran od Afrike. Košček sveta, ki so ga Rimljani imenovali Arabija Feliks, kar pomeni Srečna Arabija, je danes očitno vse prej kot to. Šibka centralna vlada, notranji plemenski spopadi, pritiski Saudske Arabije in Irana ter težave z begunci iz Afriškega roga, ob tem pa še huda revščina, pomanjkanje vode in izginjajoče zaloge edinega naravnega bogastva, nafte, ustvarjajo idealne razmere za razcvet skrajnih islamskih gibanj. K temu je bistveno prispevala mednarodna skupnost, ki je težave Jemna do zdaj preprosto ignorirala. En sam dogodek pa je državo izstrelil v središče pozornosti. Še več, omenjajo jo kot globalno varnostno grožnjo svetu in postala je novo bojišče vojne proti terorizmu.
“Jemen - Meka terorizma.” “London in Washington za protiteroristično enoto v Jemnu.” “Zaradi varnostnih tveganj zahodne države v Sani zapirajo veleposlaništva.” “ZDA: Jemen pri vrhu zunanjepolitičnega zanimanja.” Plaz takšnih in podobnih naslovov v medijih se je usul po preprečenem božičnem terorističnem napadu na ameriško potniško letalo. Nigerijec, ki je skušal konec decembra na letu iz Amsterdama v Detroit sprožiti bombo, je priznal, da se je uril v arabskem krilu Al Kaide, v Jemnu.
Država je sicer že nekaj časa teren za spopad različnih igralcev, čeprav o tem nismo slišali veliko. Zaseda namreč strateško izredno pomembno mesto. Na severu meji na Saudsko Arabijo na vzhodu na Oman, proti jugu pa je Adenski zaliv, ki ga na leto prevozi približno 20 tisoč trgovskih ladij in tankerjev. Takšna, kot jo poznamo danes, je nastala leta 1990, ko sta se združila tradicionalni Severni Jemen, ki si je neodvisnost od Otomanskega imperija izbojeval leta 1918, in marksistični Južni Jemen, ki se je izpod oblasti Velike Britanije osamosvojil leta 1969. Od združitve je na čelu države isti človek: Ali Abdulah Saleh, ki je bil pred tem od leta 1978 predsednika Severnega Jemna. Na položaju se je ohranil s tehnikami, ki so značilne za ta del sveta. To so: omejevanje svobode govora in tiska, kopičenje vojaške in gospodarske moči v rokah prijateljev in družinskih članov ter zmagovanje na volitvah kot po tekočem traku s sumljivo visokimi prednostmi pred tekmeci. Čeprav je večkrat zatrdil, da ima Združene države Amerike za svojega zaveznika, mu te ne zaupajo preveč. Ocenjujejo ga kot nezanesljivega in muhastega voditelja, ki mora krmariti med različnimi grožnjami in interesi. Poleg tega njegov vpliv zunaj območja prestolnice Sane, izgine, saj skoraj dve tretjini države nadzorujejo separatistične skupine in plemena.
Jemen sicer ves čas hodi tudi po robu državljanske vojne. Trenja med severom in jugom ostajajo. Med drugim se na severu vladne sile že nekaj let spopadajo s pripadniki šiitskega plemena Huti. Izid teh spopadov pa je pomemben tako za Saudsko Arabijo, ki pomaga jemenskim silam, kot tudi Iran, ki ga jemenske oblasti obtožujejo podpore upornikom. Gre namreč tudi za boj med šiiti in suniti, med širjenjem iranskega in saudskega vpliva.
Preživetja mnogih jemenskih prebivalcev pa ne ogrožajo le težave z varnostjo. Najrevnejšo državo na Bližnjem vzhodu s skoraj polovico nepismenega prebivalstva pesti pomanjkanje vode, kar pa je povezano z odvisnostjo predvsem moških od kata. To je grm, katerega listi vsebujejo drogo, ki ima podoben učinek kot amfetamini, za namakanje sadik te rastline pa porabijo skoraj tretjino vseh zalog vode. Stabilnost razmeroma mlade države ogroža tudi slabo gospodarsko stanje. Kar 15 odstotkov od 23 milijonov prebivalcev naj bi živelo z manj kot dolarjem in četrt dnevno. Vrstijo se opozorila pred sesutjem finančnega sistema. Če je Jemnu zadnjih nekaj desetletij uspelo preživeti zaradi nafte, ta namreč predstavlja 90 odstotkov vsega izvoza, se v prihodnosti na črno zlato ne bo mogel več zanašati. Zaloge so namreč bolj ali manj izčrpane. Svetovna banka ocenjuje, da bodo pošle v nekaj letih, povsem brez nafte pa naj bi država ostala do leta 2017.
Slabe gospodarske in socialne razmere v Jemnu ter vodstveno praznino, ki je nastala, je izkoristila Al Kaida. Njena vadbišča naj bi bila posejana vzdolž približno tisoč 500 kilometrov dolge meje s Saudsko Arabijo. Lani je združila saudsko vejo celice z operativci, ki so se skrivali v jemenskih gorah vzhodno od Sane, kjer oblast nima nikakršne moči. Oblikovala je celico Al Kaida na Arabskem polotoku, v kateri naj bi bilo približno 200 borcev, podpiralo pa naj bi jih še več tisoč domačinov. Številni poznavalci obenem opozarjajo, da bi se lahko Al Kaida združila s somalijskimi pirati.
Ameriški predsednik Barack Obama je po poskusu terorističnega napada na letalo proti Detroitu že oznanil stopnjevanje boja proti terorizmu, Jemnu pa zato namenjajo vse več sredstev, čeprav je 67 milijonov dolarjev, ki so jih za urjenje in opremljanje jemenske vojske porabile letos, v primerjavi s finančnimi izdatki Washingtona za vojno v Iraku in Afganistanu, le majhna kapljica v morje. ZDA v Jemen pošiljajo tudi agente Cie in vojaško osebje, ki bi urilo tamkajšnje varnostne sile. Po napovedih se bo ameriška vojaška pomoč v Jemnu letos že več kot podvojila, kljub temu pa mnogi dvomijo o tem, kolikšen vpliv bo dejansko imelo več ameriškega denarja in orožja na razmere v tej državi.
“Irak je včerajšnja vojna. Afganistan je današnja vojna. Če ne bomo ukrepali, bo Jemen jutrišnja vojna.” To je ameriškemu senatorju Joeju Liebermanu zaupal eden od ameriških diplomatov. Verjetno je zadnja priložnost za izhod iz popolnega kaosa mednarodna konferenca o Jemnu, ki jo bo konec januarja gostil London.