Dr. Teja Zorko: Samo eno je še pomembnejše, da beremo otrokom
Via positiva | 31.10.2024, 18:00 Nataša Ličen
Zadnji dan oktobra je praznik prve tiskane knjige v slovenskem jeziku. Mimo tega ne moremo, tudi v četrtkovih pogovornih oddajah. Če kaj, je branje gotovo zelo pomembno za pot naprej v pozitivnejši svet, če bomo več in radi brali. Vsi. Odrasli, mladina, odrasli otrokom, otroci na glas in tako naprej. Vedno in skoraj povsod lahko vzamemo s seboj knjigo in beremo. Kaj je dobra knjiga, zakaj brati različne žanre, kako knjiga plemeniti osebnost in ob branju kulturno, tudi socialno in družbeno, rastemo, postajamo bolj empatični, odprti za raznolikosti tega sveta ter družbe, je le nekaj izhodišč pogovora z dr. Tejo Zorko.
"Branje osvobaja bralca in ga prestavi od branja knjige k branju samega sebe in življenja na splošno." (Gabriel Zaid)
Dr. Teja Zorko: »Če želimo dobro služiti ljudem, moramo slediti spremembam časa. Knjiga ima še vedno prvo mesto v človekovem intelektualnem, kulturnem, osebnem razvoju. Seveda se lahko oprimemo dobrih filmov in ostalega, vendar, če ne beremo, smo vseeno na težavnejši poti, kot bi bili sicer. Ker v knjigah dobimo vpogled, kaj je že nekdo pred nami izkusil in nam to enostavno ponudi. Mislim, da tako poglobljen pogled zelo težko dobimo preko katerega koli drugega medija, zato zagovarjamo branje kot osnovno vrednoto, ki je v življenju posameznika zelo pomembna. Samo eno je pomembnejše od tega, branje otrokom.«
Če svoje otroke vzgojite v bralce, ste jim dali odlično popotnico. To je precejšnja odgovornost (tudi) staršev.
»Marsikaj iz starih knjig - izraz ni slabšalen, je danes na voljo v sodobnih medijih. Stare knjige lahko digitaliziramo in do njih potem dostopamo veliko lažje kot do izvodov, ki so morda že krhki in ne moremo omogočiti množičnega vpogleda vanje. Oživitvi knjig na nek način v knjižnicah posvečamo veliko pozornosti.«
Kakšno knjigo je kdaj treba tudi kupiti, jo imeti doma, in jo vedno znova in znova brati. Tudi to je del bralnega zorenja, da se kot bralci razvijamo.
Dr. Teja Zorko je direktorica Mestne knjižnice ljubljana, že več kot trideset let je zaposlena v knjižnici. Na vprašanje o primerih dobrih praks v tujini in o razvoju knjižnic, odgovori: »Nazadnje sem obiskala eno od nizozemskih knjižnic, ki je v več nadstropjih, nudi tudi prostore, ki niso namenjeni branju, v njih se lahko kuha, tiska s 3D tiskalniki, se igra na instrument in podobno. Marsikaj bi lahko vpeljali tudi pri nas, zato nam vse to da misliti. Obiskala sem tudi eno novejših na Danskem, ki je zgrajena po najsodobnejših zamislih, kaj vse naj bi knjižnica ponudila svojim obiskovalcem, v njej je poleg kuhinjskega kotička, kamor lahko pripeljemo družbo prijateljev in skupaj kuhamo ter se družimo, tudi prostor z možnostjo opravljanja obrti, ogleda filma, eno nadstropje pa je izključno namenjeno knjigam. Niso več knjige edino, ki jih knjižnice nudimo svojim uporabnikom. So pa seveda še vedno na prvem mestu.«
Knjižnično pravilo: Pst, tišina!, ni edino. Poleg tihega in varnega prostora, nudije sodobne knjižnice tudi odprt prostor živahnejšim dejavnostim.
»Knjižnica je morda postala tisti socialni korektiv, ki manj priviligiranim družbenim skupinam omogoča, da si s knjižnico pomaga. Kot s prostorom, ki je opremljen za tvojo uporabo, ne nujno samo s knjižničnim gradivom. Veliko je tendenc, da se knjižnica pojmuje kot prostor, ki omogoča neko dodatno dejavnost, ne narekuje nujno, katera dejavnost naj to bo, ampak ima prostore, kjer je iniciativa prepuščena uporabnikom, kaj želijo tam početi. Pohištvo ni pritrjeno, je recimo na koleščkih, da ga lahko prikrojimo enkratni uporabi, in to je tudi zelo dobro sprejeto. Obstajajo tihe in glasne cone, pravilo je, da v višjem nadstropju, kot smo, tišje postaja.«
Portal Dobre knjige
Kaj vse so še knjižnične dejavnosti, kakšna je v Sloveniji knjižničarska mreža, kako se prostor knjižnic razvija in odpira, kako beremo ali knjiga bere nas, zakaj brati, ... in še marsikaj, vabljeni k poslušanju pogovora v celoti, z dr. Tejo Zorko.