O težavah ljubljanske urgence

Pogovor o 23. 10. 2025, 10:39 Petra Stopar

Vse raziskave po svetu so pokazale, da je najpomembnejši vzrok kopičenja bolnikov na urgencah zasedenost bolnišnic. »Ko je ta zasedenost nekje preko 80-odstotna, začne kopičenje eksponentno naraščati. Pri nas smo ves čas v tem predelu. Bolnišnica, interna klinika, je vedno več kot 90-odstotno zasedena,« je v oddaji Pogovor o pojasnil vodja najbolj obremenjenega dela ljubljanskega urgentnega centra, Internistične prve pomoči (IPP), dr. Hugon Možina. O pomanjkanju bolniških postelj, iskanju ustrezno usposobljenega kadra in ukrepih za reševanje razmer na urgenci je spregovorila tudi predsednica Zbornice – Zveze Anita Prelec.

Po mnenju Možine UKC Ljubljana in interna klinika nosita izjemno odgovornost, saj skrbita za skupine bolnikov, za katere nihče drug v Sloveniji ne. Tako so poleg bolnikov iz vse Slovenije do bolniških postelj upravičeni tudi vsi akutni bolniki, ki pridejo v ljubljanski urgentni center, ki »so bolj ali manj bolni, a kljub temu potrebujejo hospitalizacijo«. Ko prostih posteljnih kapacitet ni, se bolniki »nakopičijo na urgencah in ležijo po vseh hodnikih, mi pa skrbimo zanje, kakor in kolikor zmoremo, seveda vse po smernicah, se trudimo, da opravimo vse, a včasih zmanjka glav in rok, tako da to je problem,« je bil odkrit.

Trudimo, da opravimo vse, a včasih zmanjka glav in rok, tako da to je problem.

Kako uspešen je bil septembrski poziv drugim izvajalcem?

Kot enega od ukrepov za izboljšanje razmer v urgentnem centru je Ministrstvo za zdravje v pisnih odgovorih za našo oddajo navedlo dogovor z UKC Ljubljana, da v skladu z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti vse izvajalce v ljubljanski regiji pozove, da pomagajo z medicinskimi sestrami, da sodelujejo v organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, s čimer bi obremenitve čim bolj enakomerno razporedili med obstoječi kader v urgentnem centru. Omenjena novela namreč predvideva, da vsak zdravstveni delavec vsaj 24 ur na mesec sodeluje pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva.

»Najprej je kazalo, da bo kar nekaj odziva, zlasti iz manjših zdravstvenih ustanov, vendar zaenkrat prav veliko te pomoči še nismo videli, tako da upam, da bo. Mislim, da so se predvsem ustrašili, da bodo morali zdaj delati kar na urgenci, kar seveda ni res, ne bi bilo primerno, za urgenco moraš biti precej pripravljen. Mi bi jih uporabili za pomoč na oddelkih, kjer primanjkuje sester in na ta način bi lahko odprli nekaj novih bolniških postelj, ki so zdaj zaprte, ker sester ni,« je pojasnil Možina in povedal, da je šlo veliko medicinskih sester v druge zdravstvene zavode ali sploh iz zdravstva. Meni, da bi bilo treba storiti korak in nagrajevati sestre po odgovornosti, po količini dela in po tem, s čim se ukvarjajo. Podobno je po njegovih besedah z zdravniki, ki delajo v urgentni medicini, a je letos na specializacijo za to področje prispela le ena prijava.

Priznal je, da se čas čakanja bolnikov na obravnavo na urgenci zadnja leta podaljšuje, deloma zato, ker so obremenjeni z jemanjem mikrobioloških preiskav. »Vsi morajo imeti brise v tem zimskem času, da ne bi poslali koga z gripo v sobo, v kateri so hudi srčni bolniki ali kaj podobnega, in to takoj podaljša obravnavo,« za približno tri ali štiri ure, ponoči še dlje, je povedal. Najtežji dnevi so po njegovih besedah ponedeljki zvečer in torki ter petki.

V javnosti premalokrat slišimo, da se zaradi tako hudega pomanjkanja medicinskih sester zapirajo bolnišnični oddelki, odpadajo napovedane operacije.

Na vprašanje, kako se trenutno stanje odraža v kakovosti oskrbe bolnikov, tudi v urgentnih centrih, je predsednica Zbornice – Zveze Anita Prelec povedala, da v javnosti premalokrat slišimo, da se zaradi tako hudega pomanjkanja medicinskih sester zapirajo bolnišnični oddelki, odpadajo napovedane operacije in ves ta operacijski program pogosto ni izveden, v domovih za starejše pa je praznih več kot 1000 postelj, ker ni bolničarjev negovalcev.

Vse manj osnovne nege bolnikov

»Tisto, kar pa mene kot medicinsko sestro in tudi predsednico tega združenja najbolj skrbi, pa je opažanje, tudi skozi domačo raziskavo, da je vse več neopravljene zdravstvene nege. To pomeni, da bo medicinska sestra pacientu na bolnišničnem oddelku vzela kri, mu dala antibiotik, ga odpeljala na neke dodatne diagnostične postopke, a zaradi tega, ker ne bo imela časa dejansko biti z njim, ne bo opravljena ustna nega, ne bodo postriženi nohti, neke osnovne stvari, tudi razgovor s pacientom o zdravstveno-vzgojnem delu v primeru, da je ta diabetik in potrebuje injekcije inzulina ... O teh težavah poročajo tudi tujci. Premalokrat opomnimo tudi to, da medicinske sestre zapuščajo neurejene in neprijazne delovne pogoje in odhajajo tudi k zasebnikom. V zdravstvu je vse več zasebništva. Tam pa si morda ravno zaradi neke specifičnosti dela lažje izborijo neke boljše pogoje, kot je denimo plača, pa tudi delovnik je od ponedeljka do petka,« je opozorila Prelčeva.

Po njenem mnenju bi bilo treba nujno sprejeti nove kadrovske standarde in normative, saj stari ne zadoščajo potrebam današnjega zdravstvenega in socialnega sistema. »Šele nato bi lahko izračunali, koliko medicinskih sester bi v prihodnje potrebovali. Prav tako nimamo jasne strategije razvoja zdravstvene in babiške nege, čeprav je zdaj v javni obravnavi strateški dokument ministrstva za zdravje, na katerega bomo podali ključne pripombe,« je povedala. Strategija se sicer po navedbah ministrstva osredotoča na dolgoročno načrtovanje kadrov, strokovni razvoj in izobraževanje, pri čemer povezuje štipendije, kampanje, specializacije in projekte usposabljanja. Prelčeva pa meni, da so potrebne tudi sistemske zakonodajne rešitve z usklajevanjem več ministrstev in da je pomemben delež pri spodbujanju odločanja za ta poklic tudi plačna politika.

Ukrepi po navedbah ministrstva srednjeročni in dolgoročni

Na Ministrstvu za zdravje so nanizali več ukrepov za boljšo dostopnost do primarnega zdravstvenega varstva, saj to pomembno prispeva k razbremenitvi nadaljnjih ravni in urgenc. Najprej so spomnili na nastajajočo mrežo satelitskih urgentnih centrov, ki bodo delovali v sklopu nekaterih zdravstvenih domov. Izgradnja te mreže se mora končati do konca leta 2027, namenjena pa bo pacientom, ki ne potrebujejo bolnišnične obravnave, s čimer bi razbremenili večje urgentne centre. Prav tako na ministrstvu v sodelovanju s stroko pripravljajo rešitve za enoten pristop ukrepanja v primeru povečanega prihoda bolnikov v urgentne centre.

Na področju financiranja se je po navedbah ministrstva lani uvedlo boljše vrednotenje storitev urgentnih ambulant v višini 16,6 milijona evrov; od tega za ljubljanski UKC 5,8 milijona evrov. Prav tako so programi, ki se izvajajo v urgentnih centri, plačani po realizaciji. S 1. novembrom lanskega leta so se dvignile tudi cene za nekatere osnovne preglede.

Na ministrstvu so v pisnem odgovoru za naš radio med drugim še navedli, da so za zadržanje zdravstvenega kadra uvedli štipendije za področje zdravstvene dejavnosti, da bi mlade spodbudile k usposabljanju v poklicih, ki se soočajo s pomanjkanjem osebja. Preko Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada je bilo za študijsko leto 2025/2026 razpisanih 100 štipendij, od tega je 45 namenjenih za dijake zdravstvene nege (od 2. letnika, 150 evrov na mesec), 15 pa za diplomirane medicinske sestre/zdravstvenike (od 2. letnika, 200 evrov na mesec).

»Trenutno smo v procesu vzpostavitve novih specializacij na področju zdravstvene nege. Uvedba le-teh bo pozitivno vplivala na motivacijo medicinskih sester, saj bo omogočila nadaljnji strokovni in karierni razvoj ter posledično tudi višje plačilo, prebivalstvu pa bo ponujena bolj dostopna, kakovostna in učinkovita zdravstvena oskrba. Posodobljena je bila zakonodaja, ki poenostavlja priznavanje poklicnih kvalifikacij (in postopke zaposlovanja tuje delovne sile), uvaja obvezno spremljanje obremenjenosti kadra ter nov plačni okvir, ki odpravlja plačna nesorazmerja in uvaja plačilo po delovni uspešnosti,« so še spomnili. Poleg tega je bila v juliju 2025 v javni razpravi novela Zakona o zdravniški službi, s katero želijo povečati privlačnost specializacije urgentne medicine, saj se bodo lahko urgentni zdravniki po določenem obdobju dela na urgenci preusmerili v družinsko medicino, pri tem pa ohranili plačo, ki so jo že dosegli.