Nas po prehodnem obdobju čaka množica odhodov zdravnikov iz javnega sistema?

Politika 01. 07. 2025, 13:10 Alen Salihović

Po uveljavitvi spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki razmejuje delo v javnem in zasebnem zdravstvu - prepoved dvojnega izvajanja brez soglasja, so na portalu N1 preverili podatke iz zdravstvenih domov in bolnišnic po Sloveniji. Ti kažejo, da v Zdravstvenih domovih po državi odhodov ni bilo, izjema je Koper, kjer jih je zapustila psihiatrinja. In kako je v bolnišnicah? V UKC Ljubljana so beležili pet odhodov, od teh le dva zaradi odpovedi, brez širšega vpliva. Večina regijskih bolnišnic pa odhodov ni beležila. A kot so nam zapisali na Zdravniški zbornici Slovenije so se ti dogajali pred uveljavitvijo zakona in bo do njih prihajalo po izreku prehodnega enoletnega obdobja.

Sprememba zakona še, kot poročajo na portalu N1 ni sprožila množičnih odhodov zdravnikov iz javnega zdravstva, a posamezne stroke, predvsem specialistične, že čutijo posledice. Zdravniki v javnih pismih opozarjajo, da so specifike nekaterih strok še vedno problematične. Na Zdravniški zbornici natančnih podatkov o številu zdravnikov, ki so zaradi novele zakona zapustili javno zdravstvo, nimajo.

Kot so zapisali na Zdravniški zbornici Slovenije: »Vemo pa, da so se posamezniki odločili za odhod že tudi pred njenim sprejetjem. Nekateri zdravniki so tako že v obdobju sprejemanja javno, denimo preko družbenih omrežij ali v izjavah, sporočili svojo odločitev, drugi so delali prek pogodb ali le delno in so z delom že prenehali. Gre za pomembne osebne odločitve, ki jih posameznik ne sprejme čez noč, poleg tega je trenutno še vedno v veljavi prehodno obdobje enega leta, kar pomeni, da se za tiste z veljavnim soglasjem do izteka tega obdobja oz. izteka soglasja še nič ne spremeni.«

Kot še pišejo na zdravniški zbornici v odgovoru na vprašanje Radia Ognjišče o odhodih zdravnikov, jih je več napovedalo, da bodo ob izteku soglasja zapustili javno zdravstvo. Opozarjaj še, da tudi posamezen odhod v že tako kadrovsko podhranjenih okoljih lahko pomeni resne težave - odpovedi terminov, prenaročanje pacientov in še daljše čakalne dobe.

V zdravniški zbornici dodajo, da je najbolj kritično na področjih, kot so dermatologija, plastična kirurgija, oftalmologija, radiologija in maksilofacialna kirurgija. Dodali so še: »Po naših informacijah so v določenih bolnišnicah te dejavnosti že danes na robu zmogljivosti. In to je tisto, kar nas najbolj skrbi. Ne govorimo o množičnih odhodih vseh zdravnikov, temveč o odhodih tistih, ki že danes pokrivajo zelo občutljive segmente zdravstvene oskrbe. Vsaka takšna izguba ima neposredne posledice za bolnike. Zato upamo, da bo v okviru nove zakonodaje prišlo do izvedljivih praktičnih rešitev, ki bodo kljub trenutnim izzivom ljudem še vedno zagotavljale pravočasno in dostopno zdravstveno oskrbo.«