| (foto: ARO)
Radijci smo veseli in ponosni, da smo lahko del njihove zgodbe
Radijske počitnice Alen Salihović Slavi Košir
Šesti dan radijskih počitnic v Španiji je minil v prijetnem in sproščenem vzdušju. Po pestrem dogajanju preteklih dni je bil to dan, ko so si številni počitnikarji vzeli nekoliko več časa za oddih, druženje in uživanje v lepotah sredozemske obale.
Nekateri so se dopoldne odpravili na izlet z ladjico in z morske gladine občudovali slikovito obalo v okolici Puerto de Mazarróna. Drugi so izkoristili prijetno vreme za sprehode ob morju, kopanje v Sredozemskem morju ali osvežitev v hotelskem bazenu. Mnogi so se povzpeli tudi do mogočnega kipa Jezusa, ki se dviga nad Puerto de Mazarrónom in od koder se odpira čudovit razgled na mesto, pristanišče in širno modrino morja. Ta kraj je za marsikaterega romarja postal tudi prostor tihe molitve in hvaležnosti.
»Hodi za menoj«
Tako kot vsak dan je bilo tudi tokrat središče dneva obhajanje svete maše. Pred hotelom jo je daroval direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak, ki je v pridigi izhajal iz Jezusovega povabila apostolu Mateju: »Hodi za menoj.«
Poudaril je, da lahko v Matejevi zgodbi vsak kristjan prepozna svojo lastno poklicanost. »Prav vsakega izmed nas je Jezus poklical, izvolil in mu zaupal določeno poslanstvo. To bo vedno rodovitno in učinkovito, če bomo zares hodili za njim, saj vsakemu izmed nas govori: Hodi za menoj.«
Spomnil je, da se je ta poklicanost začela že pri svetem krstu, ko je Jezus vsakega poklical po imenu. A Božji klic ni nekaj, kar bi se zgodilo le enkrat. Gospod človeka vedno znova kliče, ga opominja, komu pripada in čigav je. »Vsakič, ko na njegov klic odgovorimo in vstanemo ter se podamo za njim, naše krščansko življenje dobi novo moč, novo luč in nov zagon.«
Slavi Košir: Med valovi, soncem in zgodbami življenja
Za nekatere se je jutro začelo že ob pol sedmih s telovadbo pred hotelom. Tisti, ki so se odločili za razgibavanje, so prišli nasmejanih obrazov in pripravljeni na izzive, ki jih Urši nikoli ne zmanjka. Hitra hoja, lahkoten tek – tudi brez koreografije ni šlo.
Po obilnem zajtrku je sledil fakultativni izlet z ladjico. Zanj se niso odločili vsi počitnikarji, zato smo se združili potniki različnih avtobusov, kar je bila lepa priložnost za sklepanje novih poznanstev.
Veter je ponovno napovedoval nekaj pozibavanja, a pričakovanje tistega, kar naj bi videli na morskem dnu, je pregnalo morebitne strahove. Vodnica Lili je povedala, da je Puerto de Mazarrón zaradi potopljenih ostankov feničanskih ladij in bogatega podvodnega življenja eno najbolj priljubljenih mest za potapljače.
Med plovbo so bili nekateri bolj zagledani v morsko globino, drugi pa so opazovali obalo in številne rastlinjake, v katerih rastejo paradižniki. Zanimiva je bila informacija, da je ta paradižnik namenjen izvozu, medtem ko domačini pogosto uživajo paradižnik, pridelan v Maroku.
Približali smo se rdeče obarvanim klifom, ki opazovalca prevzamejo s svojo mogočnostjo. Na enem od njih smo opazili celo kačo.
Na ladjici je bilo tudi veliko priložnosti za klepet in fotografiranje, ob povratku v pristanišče pa so se nekateri odločili za pešačenje do hotela.
Ostalo je še dovolj časa za kopanje in poležavanje na soncu, kar je bilo vredno izkoristiti, saj se bomo jutri že obrnili proti domu.
Izmenjali smo si nekaj zgodb in znova me je nagovorilo, kako različni so pogledi na življenje. Življenjske preizkušnje za naše počitnikarje niso ovira. Ob njih rastejo in življenje imajo radi. Prav zato se odločajo za skupne poti z Radiem Ognjišče. Srečujejo se, izmenjujejo svoje izkušnje in preizkušnje, se opogumljajo ter skupaj z Božjo pomočjo stopajo naprej.
Radijci smo veseli in ponosni, da smo lahko del njihove zgodbe.
Bog hoče usmiljenje
Osrednji poudarek pridige je bil namenjen usmiljenju. Msgr. Trstenjak je spomnil na besede preroka Ozeja in Jezusa: »Hočem usmiljenja in ne daritve.« Bog po njegovih besedah ne pričakuje zgolj natančnega izpolnjevanja pravil ali zunanjih obredov, ampak živo in dejavno vero, ki se kaže v ljubezni do Boga in bližnjega. »Ko smo usmiljeni, takrat na najlepši način častimo in slavimo Boga, našega nebeškega Očeta.«
Ob tem pa je opozoril tudi na nevarnost napačnega razumevanja teh besed. Dobrota in pomoč bližnjemu ne moreta nadomestiti odnosa z Bogom, molitve in zakramentalnega življenja. »Pri vsaki sveti maši pridemo v neposreden stik z Jezusovim usmiljenim srcem. Tam se najprej dotakne nas, nato pa nas usposablja, da tudi sami živimo usmiljenje v odnosih do drugih.«
Zato je zbrane povabil, naj dovolijo, da se jih Božje usmiljenje dotakne in preoblikuje, da bodo po vrnitvi domov še bolj pripravljeni prinašati dobroto, sočutje in ljubezen ljudem, ki jih srečujejo.
Evrovizija po naše
Večer je prinesel veliko smeha in dobre volje. Ker se letošnje Evrovizije nista udeležili ne Slovenija ne Španija, so si radijski počitnikarji pripravili kar svojo različico tega priljubljenega glasbenega tekmovanja.
Posebno navdušenje je s svojimi nastopi in hudomušnimi vložki požel Dario Žvrga, ki je poskrbel za obilico smeha. Seveda pa ni manjkalo niti odličnih glasbenih izvedb, ki so jih morali oceniti kar počitnikarji sami. Ob glasbi, humorju in prijateljskem navijanju je večer hitro minil, številni pa so ugotavljali, da je bilo prav v takšni sproščenosti in medsebojni povezanosti mogoče začutiti nekaj pravega počitniškega duha.
Šesti dan radijskih počitnic se je tako sklenil v znamenju Jezusovega povabila »Hodi za menoj«, ki je odmevalo skozi ves dan – od jutranjih sprehodov in pogledov na morje do večerne pesmi, smeha in druženja. Bil je res lep, miren in bogat počitniški dan.
