Zavito v lahkotno besedo radijske počitnice, se skriva marsikaj

Radijske počitnice 07. 06. 2026, 16:02 Alen Salihović Izidor Šček

Peti dan radijskih počitnic v Španiji je minil v znamenju prve sobote v mesecu, ki jo kristjani na poseben način posvečamo Materi Božji. Zato ni bilo naključje, da smo dan začeli z jutranjo telovadbo, nadaljevali z molitvijo in sveto mašo, nato pa se odpravili na izlet v eno najbolj zanimivih mest jugovzhodne Španije – Kartageno.

Že jutranji pogled na sonce nad sredozemsko obalo je napovedoval lep dan. Med počitnikarji je bilo čutiti dobro voljo in povezanost, ki se iz dneva v dan še krepi. Po nekaj razgibalnih vajah in zajtrku in izletu smo se popoldne zbrali pri sveti maši pred hotelom.

Marija je vedno ob nas

Sveto mašo je daroval gospod Drago, ki je v nagovoru posebno pozornost namenil Devici Mariji. Spomnil je, da je prav Marija tista, ki človeka vedno sprejema odprtih rok, ga tolaži v stiskah in spremlja na vseh življenjskih poteh.

Poudaril je, da se kristjan nikoli ne znajde sam, saj ima v Mariji mater, ki razume naše skrbi, strahove in hrepenenja. Prva sobota je zato priložnost, da se ji še posebej priporočimo in ji izročimo svoje družine, prijatelje ter vse, ki potrebujejo molitev.

Izidor Šček: So to počitnice?

Priznam, na radijskih počitnicah ne moreš poslati možganov na odmor. Če premišljujem, kaj vse se mi dogaja v teh dneh, sem vedno bolj prepričan, da so to prav posvečeni dnevi mojega življenja. Zavito v lahkotno besedo radijske počitnice, se skriva marsikaj, česar ne bi nikoli doživel, srečal, občutil ali razumel, če ne bi teh dni preživljal prav tukaj, letos v Španiji, v družbi radijskih prijateljev.

Približno polovico potnikov na avtobusu je bilo letos z nami prvič, največ po priporočilu prijateljev, ki so z nami že potovali. Novinci kaj kmalu ulovijo ritem starih počitnikarjev. Običajno se kaj kmalu zasliši: seveda ga poznam, on je… Slovenija je pač premajhna, da dva ne bi dobila skupne točke še pred četrtim kolenom. Letos je spoznavanje pospešilo valovito morje pod trajektom, tako da je bil pri nekaterih vsak poslušalec, ki je želel poslušati o tem, hitro dodan v klub novih prijateljev. Človek v nesreči spozna prijatelja, pravijo. No, nesreče ni bilo, prijatelji pa so ostali.

In potem dolge ure sicer prijetne vožnje po urejenih španskih avtocestah in končno morje, plaže in udobne postelje v hotelu, po katerih je telo že močno hrepenelo. Spanje, zajtrk, pogledi v oblačno nebo, sprehodi, pogovori, najbolj neučakani že čofotajo v morju… Gledam arhitekturo kraja, v katerega smo prišli. Nekateri predeli mi delujejo nametani skupaj, vendar čisti in urejeni. Prebivalcev skorajda ni, očitno je velika večina hiš počitniških. Konec tedna se stanje malce popravi, nedaleč od hotela se celo dogaja odprta kuhinja s hrupno spremljavo pozno v noč.

Avtobus nas ponese skozi različne španske pokrajine. Zrem skozi okno v neskončne nasade citrusov, mandljev, marelic, paradižnikov… Spremljajo nas skorajda neprekinjeno kamorkoli gremo. Velikanski rastlinjaki, oziroma kompleksi rastlinjakov, bi pri nas presegli velikost povprečne vasi. Milijonska mesta so dobri odjemalci, pa še na tisoče tovornjakov odvaža to sadje in zelenjavo širom Evrope. V glavi skušam razumeti te enormne količine, saj so razsežnosti pridelave res ogromne. Pogled je uprt skozi okno, ušesa pa sprejemajo zgodovinska in druga dejstva o državi v kateri smo. Koliko narodov se je skozi leta zamenjalo na tej zemlji! Nič ni večno, niti zlato v Granadi, niti gledališče v Kartageni! A vse pušča sledi in komur jih je dano brati, se lahko kaj nauči. Marsikje nas vodijo vse do naših domačih krajev – svet je res ena velika vas.

V soboto smo se posvetili Kartagrni. Kratka vožnja in čudovit sprehod po urejenih ulicah, res vredno ogleda. Okoli poldneva so se začela odpirati tudi vrata gostilnic in kar z začudenjem smo opazovali cene, ki so nas v tem sicer čudovitem mestu, a očitno še malce turistično zapostavljenemu, prijetno presenetile. In vmes pogovori o tem in onem, kar prinaša nova spoznanja. Na primer zgodba o Alešu, ki zvedavo pogleduje v nove dežele in se oddiha po zaključku zbiranja in urejanja domačih starih besed, uporabljanih nekoč in danes na ajdovskem, ki jih je zbral za celo knjigo.

Kartagena – mesto, kjer zgodovina govori na vsakem koraku

Osrednji del dneva je bil namenjen obisku Kartagene, mesta z več kot dva tisoč leti dolgo zgodovino. Ustanovili so ga že Kartažani v 3. stoletju pred Kristusom, pozneje pa je postalo eno najpomembnejših rimskih pristanišč na Iberskem polotoku. Danes je Kartagena eno najpomembnejših španskih vojaških in pomorskih središč.

Poseben pečat mestu daje njegova pomorska tradicija. V mestu ima sedež pomemben del španske mornarice, pristanišče pa je že stoletja povezano z obrambno in ladjedelniško dejavnostjo. Kartagena ostaja eno ključnih oporišč španske vojne mornarice tudi v sodobnem času.

Veliko pozornosti je med obiskovalci pritegnil Pomorski muzej Kartagene. V njem hranijo več kot tri tisoč predmetov, povezanih z zgodovino španskega ladjevja, podmorništva, navigacije, pomorske medicine, uniform in vojaške tehnike. Posebno mesto ima znameniti podmornik Isaaca Perala, pionirski električni podmornik iz 19. stoletja, ki velja za enega največjih dosežkov španskega pomorskega inženirstva.

Sprehod po mestu je razkrival še številne druge zgodovinske plasti. Ob rimskem gledališču, utrdbah in veličastnem pristanišču smo lahko občudovali bogastvo kultur, ki so skozi stoletja oblikovale to mesto ob Sredozemskem morju.

Večer v znamenju plesa in veselja

Po vrnitvi v hotel nas je čakal še en vrhunec dneva. Večer je bil namenjen druženju, plesu in veselju. Mnogi so si nadeli elegantna oblačila in se z veseljem odpravili na plesni večer.

Ko so zadonele slovenske melodije, je bilo hitro jasno, da bomo ustvarili pravo domače vzdušje. Res je, da je ura slovenske glasbe nekoliko presenetila nekatere druge hotelske goste, vendar to ni zmanjšalo našega navdušenja. Nasprotno. Plesišče se je hitro napolnilo, vrstili so se nasmehi, pogovori in pesem.

Plesali smo, se veselili in ustvarjali spomine, ki bodo še dolgo ostali v naših srcih. Takšni trenutki povezanosti so namreč eden najlepših sadov skupnih počitnic.

Dan, ki bo ostal v lepem spominu

Peti dan radijskih počitnic je tako združil vse, kar počitnice naredi posebne: molitev, prijateljstvo, odkrivanje novih krajev, bogato zgodovino in iskreno veselje.

Začel se je z jutranjo telovadbo, nadaljeval z zaupanjem Mariji, nas popeljal skozi stoletja bogate zgodovine Kartagene in se sklenil v ritmih glasbe, plesa ter smeha.

Še en lep dan je za nami. In še en dokaz, da so najlepša potovanja tista, na katerih skupaj rastemo kot skupnost, prijatelji in romarji upanja.