Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
Sklepni del radijskih počitnic je minil v znamenju apostolov Petra, Pavla in Andreja. Slednji je bil škof v Patrasu, kjer je umrl mučeniške smrti. Obiskali smo pravoslavno svetišče, kjer hranijo njegove relikvije in katoliško cerkev sv. Andreja, kjer smo imeli srebrno mašo našega urednika Francija Trstenjaka. Po njej smo se vkrcali na ladjo in naravnali „Kompas“ na naša izhodišča. Domov smo prišli v torek zjutraj.
Zadnji dan v hotelskem naselju smo posvetili kopanju in nabiranju vtisov, ki jih prinašamo domov. Maša praznika Srca Jezusovega nas je spomnila na Odrešenikovo brezpogojno in zastonjsko ljubezen do vsakega človeka. Večer pa je minil v duhu olimpijskih iger in potovanju Jazona in Medeje v spremstvu grških bogov in boginj v naše kraje vse do Vrhnike in zatem do Jadranskega morja. Tudi mi potujemo v tej smeri s postankom v Patrasu, kjer je mučeniške smrti umrl apostol Andrej. Tu je še plovba po Jonskem in Jadranskem morju, sledi Ancona in zatem domači kraji …
Vroč poletni dan je radijskim počitnicam dal „počitniški“ pečat. Oba bazena v hotelskem naselju kot tudi morje so delovali osvežujoče. Nekateri so si vzeli čas za obisk Termopil in Lamie. Pri sveti maši smo se tokrat priporočili svetima Janezu XXIII. in Janezu Pavlu II., dan pa smo sklenili z grškim večerom na plesišču nad obalo.
Praznični 25. junij smo preživeli v mislih na domovino. Skozi dan nas je spremljala slovenska zastava, večer pa smo začeli z mašo za domovino in nadaljevali s plesom ob Dnevu državnosti v hotelski diskoteki na prostem. Nekateri počitnikarji so dnevne ure izkoristili za obisk preročišča v Delfih in mesta Halkida.
Kako smo potovali v Grčijo? Tržaško pristanišče je bilo kljub nočnim uram zgodnje sobote precej živahno. Naše avtobuse so poslali na odmerjena parkirišča in nas pustili čakati. Italijanski redarji so Pkričali drug čez drugega, mahali z rokami in usmerjali avtomobile, ki so prihajali na ladjo - trajekt. Precej jih je imelo slovenske registrske tablice. Mimo nas so vozili tovornjaki … Ko je prišel do prvega avtobusa grški kapitan in v polomljeni angleščini začel razlagati, kaj vse potrebujemo za vstop na ladjo, se je izkazalo, da nismo povsem pozabljeni. Dobili smo karte za ladjo in zatem še ključe kabin. Z ročno prtljago smo zapustili avtobuse in se odpravili do vhoda v ladijski trup. Pri vhodu so nas čakale tekoče stopnice in hitro smo bili v sedmem nadstropju pri recepciji, od koder so nas usmerjali h kabinam. Nekateri so se hitro znašli, drugi z malo več truda poiskali vrata kabin in dobili smo vsak svojo posteljo.