Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
Po naključju ali pa tudi ne je pred dnevi mojo pozornost pritegnil duhovnik in pisatelj, ki se je rodil pred sto leti v Krníci pri Zgornjih Gorjah. Na svet je prišel 4. junija 1917 in dobil ime po sv. Antonu Padovanskem, današnjem svetniku. To je Tone Polda. Na na spletnih straneh hitro najdeš nekaj skopih podatkov o njem. Njegov smrtni dan leta 1945 me je dodatno spodbudil k iskanju. Zvedel sem, da mu je 21. junija v skupini enajstih zapornikov posrečilo zbežati iz teharskega taborišča, toda na begu v smeri Hrastnika so ga ubili terenci. Bilo je dovolj.
Če vam je kdaj pod roke prišla knjiga od Judith Butler »Težave s spolom« in ob branju le-te niste razumeli čisto nič, ne skrbite. Kljub temu, da je knjiga svetovno znana in polna navedb eminentnih filozofov (Foucault, Derrida), psihoanalitikov (Freud, Lacan) ter znanih feministk (de Beauvoir, Kristeva, Wittig, Irigaray), se človek med branjem le-te stežka prebija skozi novoustvarjene koncepte, ki jih Butlerjeva navaja. »Fiktivni biološki spol«, »spol kot performans«, »jezik, ki ustvarja realnost«, »lažna enost človeka«, »iluzija o stalnem sebstvu«, »prisilna heteroseksualnost«, itd. so izrazi za katere bralec ne more biti povsem prepričan, da jih razume, kaj šele da bi ti odslikovali resničnost. Toda po več kot dvajsetih letih od objave te knjige, v določenih akademskih krogih postaja vse bolj splošno sprejeto, da je stvarnost zgolj plod jezikovnih struktur, te pa še posebej kontrolirajo našo spolno identiteto in spolnost.
Pred kratkim smo se tisti, ki smo se, spominjali petdesete obletnice smrti dr. Konrada Adenauerja. Tisti, ki smo se je spominjali, smo se ga spominjali s priznanjem in občudovanjem. Njegov življenjski opus je na nas pustil izjemen vtis, bil nam je za vzgled in sprašujem se, zakaj mu nismo bili sposobni slediti. Za vse tiste, ki njegovega dela niso imeli prilike spoznati, naj navedem res kratko nekaj njegovih biografskih podatkov.
Med slovenskimi pričevalci za vero je tudi dr. Lambert Ehrlich, zgleden duhovnik, goreč vernik, velik Slovenec in znanstvenik. Danes mineva 75 let od njegovega umora. Ob obletnici sta Društvo Združeni ob Lipi sprave in Teološka fakulteta pripravili komemoracijo, na kateri je zbrane nagovoril akademik dr. Janez Juhant.
Muzejsko društvo Škofja Loka praznuje letos 80-letnico delovanja. Pestra paleta dejavnosti in številni sadovi, ki jih je društvo v teh desetletjih podarilo ne le Škofjeločanom ampak širši javnosti, so spodbudili ugledne posameznike in ustanove k oblikovanju predloga, da Muzejsko društvo ob jubileju prejme Zlati grb občine Škofjla Loka. Z njihovo utemeljitvijo se je prejšnji teden seznanila občinska komisija za mandatna vprašanja, v razpravi pa je dobilo večinsko podporo mnenje svetníka, da podelitev Zlatega grba Muzejskemu društvu ni primerna, ker se društvo v zadnjih letih preveč ukvarja “s polpreteklo zgodovino”. Tako Zlati grb letos ne bo podeljen, saj je bilo predlagano le Muzejsko društvo.