Zavod sv. Stanislava gostil Združenje katoliških šol Evrope - CEEC
Slovenija Tone Gorjup
V Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani se končuje 90. generalna skupščina Združenja katoliških šol v Evropi - CEEC. Udeleženci so na njej razpravljali o medkulturnem in medverskem dialogu, ki je v času, ko v Evropo prihaja veliko število prebežnikov in s tem tudi otrok, še kako potreben. Posebno pozornost so namenili avtonomiji katoliške vzgoje, ki je od države do države različna. Spregovorili so tudi o evropski ideji in njeni osvežitvi v katoliškem vzgojno-izobraževalnem sistemu.
Za Slovenijo, gostiteljico generalne skupščine Združenja katoliških šol na stari celini, je bila to priložnost, da predstavi položaj na področju katoliškega šolstva, pa tudi izzive tako v odnosu do države kot tudi znotraj krajevne Cerkve. Ravnatelj Zavoda sv. Stanislava, ki je organizator skupščine, dr. Roman Globokar je med drugim povedal, da so goste seznanili s težavami pri implementaciji ustavne odločbe o stoodstotnem finansiranju obveznega osnonošolskega izobraževanja tudi v zasebnih šolah. S tem so vprašanje internacionalizirali, tako da so z njim zdaj seznanjeni tudi v drugih državah članicah. Ima pa združenje svoje predstavnike tudi v Svetu Evrope, v Evropski uniji, pri Združenih narodih … Upajo, da bo tudi to vsaj malo pripomoglo k temu, da bo država rešila to vprašanje po pravni poti tako, kot nalaga ustavno sodišče. Globokar je sicer v pogovru za Radio Ognjišče predstavil tudi važnejše teme, ki so jih obravnavali na zasedanju.
Poročilo o generalnem zasedanju, ki nam ga je posredoval Marko Weilguny iz Zavoda sv. Stanislava.
V petek in soboto 3. in 4. novembra je v Zavodu sv. Stanislava potekalo 90. generalno zasedanje Evropske zveze katoliških šol (CEEC – Comité Européen d'Enseignement Catholique). Udeleženci srečanja so nadaljevali s svojim delom na dveh odprtih tematikah: medverskem in medkulturnem dialogu ter avtonomiji katoliških šol. Poleg tega so pričeli tudi z razpravo o promociji evropske ideje v katoliških šolah. Ob tem so se predstavniki 21 sodelujočih držav podrobneje seznanili tudi s situacijo v Sloveniji.
Udeležence srečanja je v petek pozdravil msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof, ki je v okviru Slovenske škofovske konference tudi odgovoren za delovanje njene Komisije za šolstvo. Izrazil je veselje nad dejstvom, da se organizacija za svoje jubilejno 90. srečanje prvič sestaja prav v Ljubljani. Sodelujoče je spodbudil k pogumnemu iskanju rešitev na izzive današnjega časa, rešitev, ki bodo imele v ospredju skrb za vsakega človeka in njegov celostni razvoj.
Tradicionalno so srečanja zveze vedno v določenem segmentu namenjena seznanitvi njenih članov s šolstvom in posebej katoliškim šolstvom v državi gostiteljici. Slovenske specifike so predstavili sodelavci Inštituta za raziskovanje in evalvacijo šolstva, ki deluje v okviru Zavoda sv. Stanislava in koordinira delo Komisije za šolstvo pri SŠK. Udeleženci srečanja so bili v preteklosti že seznanjeni z dogajanjem v zvezi s financiranjem zasebnih osnovnih šol v Sloveniji. Tako so izrazili zanimanje za nedavni razvoj dogodkov ter zaskrbljenost ob prejetih informacijah o pobudi za spremembo ustave.
Generalni sekretar združenja Guy Seldreslagh je povzel razpravo članov ter dejal, da je pomembno, da organizacija na vseh ravneh poskuša promovirati pomen svobode izobraževanja ter obljubil, da bo CEEC tudi vnaprej pozorno spremljal razvoj dogodkov ter podpiral prizadevanja slovenskih katoliških šol tudi preko svoji stalnih predstavništev pri Organizaciji združenih narodov in pri Svetu Evrope, kjer sodeluje preko svetovne organizacije katoliških šol, katere regijski del predstavlja.
Po pregledu opravljenega dela, primerjavi različnih praks, ki se jih katoliške šole lotevajo v soočanju z vprašanji medkulturnega in medverskega dialoga ter sintezi različnih situacij glede avtonomije katoliškega šolstva v Evropi, so udeleženci velik del srečanja namenili razpravi o evropski ideji in vprašanju, kaj lahko storijo katoliške šole, da bi utrjevale in vrednotile to idejo.
Vprašanje se je konkretiziralo tudi s primeri, ki jih doživljajo katoliške šole v Veliki Britaniji, ki so v negotovosti zaradi vprašanja brexita in posebej visokih odstotkov priseljencev iz drugih držav Evropske unije, ki te šole obiskujejo in so sedaj zaradi politične negotovosti v precej nezavidljivi situaciji ter primeri, ki jih doživljajo katoliške šole v Španiji in Kataloniji zaradi občutljive situacije, v kateri so se znašle ob nedavnih dogodkih.
Udeleženci srečanja so poudarili, da je evropska ideja precej širša od same organizacije Evropske unije. Narodi v skupnosti in ne zgolj uniji lahko resnično bogatijo drug drugega in v pestrosti, pluralnosti in medsebojnem spoštovanju skupaj gradijo boljšo prihodnost za vse.
