Tanja Dominko
Tanja Dominko je novinarka na Radiu Ognjišče.
V Hamburgu se z delovnim kosilom začenja dvodnevno srečanje državnih voditeljev razvitih in hitro razvijajočih se držav, članic skupine G20. Srečanje bo potekalo v znamenju razhajanj glede podnebnih sprememb in trgovine ter ob strogih varnostnih ukrepih zaradi protestov. Skupina G20 združuje članice skupine G7 - Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo, Japonsko, Veliko Britanijo in ZDA - s Kitajsko, Indijo, Rusijo, Argentino, Avstralijo, Brazilijo, Indonezijo, Mehiko, Saudovo Arabijo, Južno Afriko, Južno Korejo, Turčijo in Evropsko unijo. Države predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in tri četrtine svetovne trgovine.
Ta teden je zaznamovalo praznično dogajanje pred dnevom državnosti, pa tudi napoved Arbitražnega sodišča, da bo dolgo pričakovano sodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško razglasilo 29. junija. V četrtek je bilo konec zbiranja referendumskih podpisov o zakonu o drugem tiru, v torek pa protestni shod najslabše plačanih javnih uslužbencev.
Dogodki na ljubljanski pediatrični kliniki znova kažejo na slabe odnose med zaposlenimi. Ministrica Milojka Kolar Celarc poziva svet kliničnega centra k ukrepanju. Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik dodaja, da če bi uresničili priporočila izpred dveh let, bi danes imeli na kliniki urejene razmere. Strokovnjak za varnost v zdravstvu dr. Andrej Robida poudarja, da je odgovornost na plečih zdravnika, direktorja in vodstva UKC, da pa se zdravniki ne morejo kar tako seliti iz enega oddelka na drugega.
Vlaki v Sloveniji v povprečju vozijo 60 kilometrov na uro, nam je pred dnevi zaupal pomočnik direktorja na Slovenskih železnicah Miloš Rovšnik. A ko se človek malo ozre okoli sebe, ima občutek, da se pri nas vse premika s tako hitrostjo. Da se počasi daleč pride, je rek, ki ga je že zdavnaj načel zob časa, a našim vladam je očitno še vedno največji motiv, da se zadeve premikajo počasi ali pa sploh ne. Drugi tir, ki ga gradimo že več kot 20 let, je postal tema številka ena Cerarjeve vlade. Zdi se, kot da bomo gradili nov avtocestni križ, toliko črnila je bilo prelitega okoli tega projekta. Ali pa da gre vsaj za kakšnih 100 kilometrov proge. Pa še zdaleč ni tako.
Smo v Plečnikovem letu, a to še zdaleč ne pomeni, da zato kaj bolje skrbimo za dediščino tega slavnega arhitekta, ki je sooblikoval podobo različnih slovenskih krajev, zlasti Ljubljane, kjer neslavno propada Plečnikov stadion. Ta je sicer s pravnimi akti pred uničenjem zaščiten, a to še nič ne pomeni.