Plečnikovo leto: arhitekt si niti poimenovanja ceste še ni zaslužil
Slovenija Tanja Dominko
Smo v Plečnikovem letu, a to še zdaleč ne pomeni, da zato kaj bolje skrbimo za dediščino tega slavnega arhitekta, ki je sooblikoval podobo različnih slovenskih krajev, zlasti Ljubljane, kjer neslavno propada Plečnikov stadion. Ta je sicer s pravnimi akti pred uničenjem zaščiten, a to še nič ne pomeni.
Plečnikov stadion in odprta tržnica ob Plečnikovih arkadah sta zaščitena, prvi kot kulturni spomenik državnega pomena in odprta tržnica z odlokom o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane. Vendar to očitno ni dovolj. Na to so opozorili tudi v Zboru za republiko, na problematiko pa ves čas opozarja tudi strokovnjak za to področje dr. Damjan Prelovšek. »Gre za resnico, ki je nihče ne pozna, namreč, da g. Pečečnik vlaga projekt za gradnjo nogometnega stadiona, ki bi Plečnikov stadion povsem spremenil. Vemo pa vsi, da tak objekt sploh ni potreben, gre samo za to, ker so v gradbeno dovoljenje vključeni vrtički prebivalcev Fondovih blokov, tam pa bi gradili tri stanovanjske objekte, od katerih bi določeni ljudje imeli dobiček. In zato bi žrtvovali Plečnikov stadion.«
Vlada bi lahko preprečila poseganja v Plečnikov stadion in v tržnico, uporabila bi obstoječe pravne akte, kot sta razlastitev stadiona zaradi lastnikovega zanemarjanja kulturnega spomenika državnega pomena in razglasitev tržnice za kulturni spomenik državnega pomena. A na pozive Zbora za republike v tem tednu odziva ni bilo. Prelovšek je kritičen do odnosa države do Plečnikove dediščine. Ni dovolj, da zgolj razglasimo Plečnikovo leto, treba je varovati tudi zapuščino. Tako pa ta umetnik niti poimenovanja ceste po sebi ni dočakal. Mnogo bolj zavzeti so na tem področju Čehi.
Tudi pri gradnji garažne hiše pod ljubljansko tržnico še zdaleč ne gre za to, da bi jo obiskovalci tržnice potrebovali, pač pa spet za neke zasebne interese, meni Prelovšek. Župan ima tam v načrtu gradnjo hotela v prostorih Kresije, kar pa brez parkirnih mest ne bi bilo mogoče.
