Pregled domačih dogodkov od petka do petka

| 24.06.2017, 08:09 Tanja Dominko

Ta teden je zaznamovalo praznično dogajanje pred dnevom državnosti, pa tudi napoved Arbitražnega sodišča, da bo dolgo pričakovano sodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško razglasilo 29. junija. V četrtek je bilo konec zbiranja referendumskih podpisov o zakonu o drugem tiru, v torek pa protestni shod najslabše plačanih javnih uslužbencev.

DOGODKI V KRAJEVNI CERKVI

V teh dneh so po državi potekale številne maše za domovino. V ljubljanski stolnici je slovesnost v petek zvečer vodil predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Stanislav Zore. V Rimu pa je mašo za domovino v četrtek zvečer daroval kardinal Franc Rode, udeležili pa so se je nekateri predstavniki diplomatskega zbora pri Svetem sedežu in Slovenci v Rimu.

V četrtek smo končali devetdnevnico pred praznikom državnosti, ko smo razmišljali na temo Premagajmo brezbrižnost! Zvečer se je začela 24-urna molitev in post za domovino. Neprekinjena molitev je bila v ljubljanski stolnici.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Medtem ko Slovenija te dni obuja spomine na svoje začetke, saj praznujemo dan državnosti, se ob tem sprašujemo tudi, kje smo danes, po 26-ih letih. Bonitetna agencija Standard & Poor's pravi, da napredujemo, bonitetno oceno Slovenije je zvišala, in sicer za eno stopnjo z A na A+. Tudi obeti so stabilni. V bonitetni agenciji tako pričakujejo, da se bo ob močni gospodarski rasti znižal javni dolg in bo finančni sektor podprl nadaljnje investicije in rast. Skromen presežek je na mesečni ravni ustvaril tudi državni proračun – od aprila do maja za 99,4 milijona evrov, a pod črto se je v petih mesecih vendarle nabralo za 35,3 milijona evrov primanjkljaja. Kakšni ambiciozni načrti, da bi bil primanjkljaj na letni ravni še nižji, torej ostajajo v glavah konservativnih politikov, ki jih za zdaj še ni v ospredju. Da se bo to v prihodnosti spremenilo, načrtuje Nova Slovenija, ki je svoje člane in podpornike v nedeljo zbrala na tradicionalnem, že 15. Taboru, tokrat v Žireh. Predsednica stranke Ljudmila Novak je napovedala, da bodo za predsedniške volitve ponudili svojega kandidata, a odločitve o imenu še niso sprejeli. V stranki NSi so stekle intenzivne priprave na volitve v državni zbor, na katerih nameravajo osvojiti vsaj 10 odstotkov glasov.

Arbitražno sodišče je v ponedeljek napovedalo, da bo razsodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško javno objavilo 29. junija. Premier Miro Cerar je zagotovil, da bo Slovenija odločbo spoštovala in izrazil pričakovanje, da bo to storila tudi Hrvaška.

Nova hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić pa je napovedala, da bo Zagreb v mednarodnih krogih nadaljeval pojasnjevanje, da je arbitraža nična.

Tudi predstojnica katedre za mednarodno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti profesorica Vasilka Sancin je mnenja, da so argumenti Hrvaške na trhlih nogah, za zagotovitev spoštovanja razsodbe pa bo ključna vloga Evropske unije, saj je nenazadnje ta arbitražni proces v celoti tudi otrok povezave. Premier Miro Cerar je tudi ob robu vrha Evropske unije v četrtek opozoril na pomen spoštovanja sodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Po njegovi oceni ima Slovenija pri tem veliko podporo. Cerarjev hrvaški kolega Andrej Plenković je na drugi strani hrvaška stališča glede arbitraže predstavil najvplivnejši evropski stranki, desnosredinski Evropski ljudski stranki. Ponovil je, da je Hrvaška iz arbitraže izstopila, končna sodba pa da zanjo ne bo zavezujoča.

V Občini Metlika na območjih Drage-Sekuliči in v Brezovici pri Metliki od sodbe arbitražnega sodišča pričakujejo le rešitev nepremičninskih težav. Po besedah župana Darka Zevnika imajo lastniki tamkajšnjih zemljišč zaradi močno zapletenih hrvaških postopkov probleme predvsem z vpisom v zemljiško knjigo, kar več desetletij onemogoča nepremičninske vpise in prepise. Sicer pa po odločitvi arbitražnega sodišča glede poteka meje ne pričakujejo kakšnih napetosti. Podobno pravijo tudi v Občini Šentjernej, kjer čakajo na odločitev arbitražnega sodišča glede poteka meje na Trdinovem vrhu. Kot je dejal šentjernejski župan Radko Luzar, je sicer na Trdinovem vrhu problematičen le položaj vojaškega objekta, občina pa na tem področju nima pristojnosti in ne pooblastil.

Pobudniki referenduma o zakonu o drugem tiru so podpise zbirali do četrtka zvečer in so jih zbrali dovolj, da bomo jeseni odšli na referendum. Podpise bodo v državni zbor dostavili prihodnji teden, je v pogovoru za naš radio napovedal pobudnik Vili Kovačič.

Premier Miro Cerar je poudaril, da kljub temu od projekta ne odstopa in bo storil vse za njegovo uresničitev, saj je nujen za Slovenijo. Medtem v vladni koaliciji še ne vedo, ali bodo enotno stopili v predreferendumsko kampanjo. V ZL so pripravili novelo zakona, s katero želijo rešiti položaj projekta, v Zboru za republiko pa so poudarili, da je zakon na referendumu treba zavrniti.

Pred poslopjem vlade so se v torek na protestu zbrali najnižje plačani javni uslužbenci. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije namreč od vlade zahtevajo, da se v pogajanjih za odpravo plačnih anomalij najprej dogovorijo za izboljšanje plač tistim z najslabšimi plačami, torej do vključno 26. plačnega razreda. Zvišanje za dva plačna razreda oz. osem odstotkov pričakujejo že s 1. julijem, nato pa bi se pogajali o odpravi preostalih anomalij. Po protestu so pogajanja za odpravo plačnih anomalij znova stekla; sindikalni pogajalski skupini sta pripravili protipredloga, ki ju vlada zdaj preučuje.

KULTURA IN DRUŽBA

Predsednik republike Borut Pahor je v minulem tednu vročil več državnih odlikovanj. Red za zasluge sta prejela kostumografinja Alenka Bartl ter znanstvenik in slovenist Ludvik Karničar, z medaljo za zasluge pa je predsednik odlikoval znanstvenika Edvarda Kobala, etnologinjo Marijo Makarovič in pantomimika Andresa Valdesa. V petek je predsednik republike Borut Pahor Zavodu sv. Stanislava ob 25-letnici delovanja vročil srebrni red za zasluge za nadaljevanje dolge in uspešne izobraževalne tradicije. Udeležil se je tudi proslave ob dnevu državnosti in zaključku pouka na Škofijski klasični gimnaziji.

V župniji Sv. Roka Dolenja vas je bila v nedeljo popoldne žalna slovesnost s pokopom žrtev iz brezna Žiglovica. Vanj so slovenski partizani v letih 1942 in 43’ v smrti pahnili trinajst nedolžnih domačinov - mož in fantov. Poboj pri Žiglovici predstavlja enega večjih totalitarnih vojnih zločinov nad slovenskim civilnim prebivalstvom za časa druge svetovne vojne. Pogrebno sveto mašo na pokopališču Videm-Prigorica je daroval nadškof Stanislav Zore. Kot je dejal, so morali svojci solze izjokati na skrivaj, opozoril pa je tudi na pritisk, pod težo katerega je marsikateri partizan, navkljub lastnemu prepričanju, moral ostati podložen vrhovnemu povelju.

Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je medtem spregovoril o molku, zaradi katerega so bile žrtve šele po 75 letih deležne dostojnega pokopa, svojci pa slovesa.

V narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah je v soboto potekalo že 49. vseslovensko romanje bolnikov, invalidov in starejših. Tako kot vsako leto tretjo soboto v juniju, je tudi tokrat romanje pripravila Revija Ognjišče, somaševanje pa je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. V pridigi je spregovoril o Marijini ljubezni in odrešilnem zaupanju ter veri v Boga. Dejal je, da se moramo zahvaliti v srcu za vse, ki so nam posredovali vero, da nam niti trpljenje ne more do živega in se zaradi tega še bolj oklenemo Jezusa. Poudaril je, da sta vera in zaupanje velik čudež.

Ob tem pa je spregovoril tudi o čudežih svete maše – evharistije, o čudežu spovedi in o čudežu bolniškega maziljenja.

Romarji so na Brezje prišli iz celotne Slovenije, tako kot vsako leto pa so ga omogočili tudi številni prostovoljci.

Gospodarsko ministrstvo je objavilo, da so se s Perutnino Ptuj in skladom kmetijskih zemljišč dogovorili o zagotovilu nadomestnih zemljišč za kmete, ki bodo svoja zemljišča v predvideni proizvodni coni Hoče-Slivnica, kjer namerava Magna postaviti obrat, odprodali občini. Območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Maribor, Ptuj in Murska Sobota ter Sindikat kmetov Slovenije so izrazile odločno nasprotovanje "mešetarjenju" s kmetijskimi zemljišči, saj naj bi Perutnini v zameno predčasno podaljšali najem več kot 4000 hektarjev zemlje. Predstavnikom kmetom se to ne zdi sprejemljivo, saj želijo, da bi jih lahko v prihodnje dobile družinske kmetije. Iz Perutnine Ptuj so sporočili, da za sklenjen dogovor z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo niso zahtevali ničesar.

 Še ena žalostna novica je odjeknila v minulem tednu.

V nedeljo je bil svojem stanovanju v Ljubljani do smrti zaboden igralec Gašper Tič. Kaj se je dogajalo, kriminalisti še preiskujejo, gledališki svet pa žaluje. Tič je bil od leta 1997 član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, bil pa je tudi predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Za svoje delo je med drugim prejel Severjevo nagrado.

ŠPORT:

Zmagovalec kolesarske dirke Po Sloveniji je postal junak tretje etape na Roglo, Poljak Rafal Majka, ki je 13. tuji zmagovalec slovenske pentlje. Slovenija ostaja pri 11 zmagah. Slovenski kolesar Simon Špilak pa je po letu 2015 še drugič v karieri zmagal na kolesarski dirki svetovne serije po Švici. Kolesar Katjuše je na zaključnem kronometru zasedel peto mesto.

Slovenska moška rokometna reprezentanca je v zadnjem krogu kvalifikacijske skupine 5 premagala Portugalsko z 28:18 ter se tako uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Hrvaškem.

Južnoafričan Wayde van Niekerk je v torek na 22. mednarodnem atletskem mitingu v Velenju v teku na 100 m tekel rekord stadiona in se spustil pod mejo desetih sekund (9,94). Slovenska rekorderka Martina Ratej je bila v metu kopja druga z daljavo 61,14 m.