V Hamburgu vrh G20 v znamenju protestov, oglasil se je tudi papež
Svet | 07.07.2017, 13:26 Tanja Dominko
V Hamburgu se z delovnim kosilom začenja dvodnevno srečanje državnih voditeljev razvitih in hitro razvijajočih se držav, članic skupine G20. Srečanje bo potekalo v znamenju razhajanj glede podnebnih sprememb in trgovine ter ob strogih varnostnih ukrepih zaradi protestov. Skupina G20 združuje članice skupine G7 - Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo, Japonsko, Veliko Britanijo in ZDA - s Kitajsko, Indijo, Rusijo, Argentino, Avstralijo, Brazilijo, Indonezijo, Mehiko, Saudovo Arabijo, Južno Afriko, Južno Korejo, Turčijo in Evropsko unijo. Države predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in tri četrtine svetovne trgovine.
Razlike v stališčih držav glede nekaterih najbolj žgočih tem obetajo napet vrh. Razhajanja z ZDA so očitna in tega ne bi bilo pošteno prikrivati, je bila jasna tudi gostiteljica srečanja, nemška kanclerka Angela Merkel. V luči Trumpove politike Najprej Amerika so evropski voditelji posvarili tudi pred protekcionizmom, proti protekcionizmu se je pred vrhom izrekel tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Medtem ko je bil na dosedanjih vrhunskih srečanjih G20 podpis zaveze proti protekcionizmu rutina, je tokrat pod vprašajem.
Med ostalimi temami se države ne bodo mogle izogniti niti odnosom s Severno Korejo, potem ko je ta v torek izvedla poskusno izstrelitev medcelinske rakete. Na dnevnem redu bodo tudi Sirija ter napetosti v Južnokitajskem morju in med zalivskimi državami.
Pred začetkom pa je v Hamburgu že izbruhnilo nasilje. Že sinoči je morala posredovati policija z vodnimi topovi, nekaj policistov in protestnikov je bilo ranjenih, posredovala pa je tudi danes, ko so protestniki napadli policijsko postajo in zažgali več avtomobilov, poleg tega so blokirali pot, po kateri naj bi na prizorišče srečanja prispel ameriški predsednik Donald Trump. Medtem se je v Hamburg odpravil eden najostrejših Trumpovih kritikov, newyorški župan Bill De Blasio, ki se prav tako namerava pridružiti protestom. Jutri bo tam eden glavnih govorcev.
Poziv papeža Frančiška
Papež Frančišek svetovne voditelje G20, ki so se danes zbrali na vrhu v Hamburgu, poziva k izgrajevanju bratske, pravične in mirne družbe. V sporočilu, ki ga je naslovil na nemško kanclerko Angelo Merkel, sveti oče navede štiri temeljna načela, ki bi po njegovem prepričanju lahko prispevala k razpravam na srečanju v Hamburgu ter pomagala pri ovrednotenju njegovih rezultatov. Na prvem mestu izpostavi, da je »čas pomembnejši od prostora«. Resnost, kompleksnost in medsebojna povezanost svetovnih problematik so takšne, da ne obstajajo takojšnje in v celoti zadovoljive rešitve. Voditelje držav in vlad vrha G20 ter vso svetovno skupnost papež Frančišek opozarja na tragično situacijo v Južnem Sudanu, ob Čadskem jezeru, na Afriškem rogu in v Jemnu, kjer je 30 milijonov oseb brez hrane in vode za preživetje. Stopiti naproti tem situacijam in nemudoma pomagali prebivalstvu bo »znamenje resnosti in iskrenosti« pri delu za spremembo svetovne ekonomije ter zagotovilo za njen učinkovit razvoj.
Drugo pomembno načelo, ki ga izpostavlja papež, je edinost, ki naj prevlada nad konfliktom. »Vojna ni nikoli rešitev,« poudari in zapiše, da se čuti »dolžnega prositi svet, naj konča vse nekoristne morije«. Cilj G20 in drugih podobnih letnih srečanj je v miru rešiti ekonomske razlike in najti skupna finančna in trgovska pravila, ki dopuščajo celostni razvoj vseh, da bi dosegli Agendo 2030 in cilje trajnostnega razvoja. A to ne bo mogoče, če se vse strani ne bodo zavzele za bistveno zmanjšanje ravni konfliktnosti, za zaustavitev sedanjega zatekanja k oboroževanju in za odrekanje posrednemu ali neposrednemu vmešavanju v konflikte, in če se prav tako ne bo sprejelo iskrenega in transparentnega načina razpravljanja o razhajanjih.
Kot tretje pomembno načelo Frančišek izpostavi, da je »realnost pomembnejša od ideje«. Spomni na tragične ideologije prve polovice 20. stoletja, ki so jih zamenjale nove ideologije absolutne avtonomije trgov in finančnih špekulacij. Za sabo puščajo bolečo sled izključenosti in odmetavanja ter tudi smrti. »V tem smislu prosim Boga,« piše papež, »da bi vrh v Hamburgu bil razsvetljen z zgledom evropskih in svetovnih voditeljev, ki so vedno dajali prednost dialogu in iskanju skupnih rešitev,« pri čemer navede Schumana, De Gasperija, Adenauerja, Monneta in mnoge druge.
Papež navsezadnje spregovori še o četrtem načelu: »vsi so pomembnejša od delov«. Probleme je treba konkretno rešiti in pri tem vso potrebno pozornost nameniti njihovi posebnosti. Rešitve pa morajo biti trajne, imeti morajo širok pogled ter morajo upoštevati učinke na vse države in na vse njihove državljane, pri tem pa tudi spoštovati njihova mnenja in njihova in stališča.
Pisali tudi nemški škofje
Pravičnost, mir in varovanje stvarstva: to so po mnenju nemških škofov tematike, o katerih bi moral razmišljati vrh skupine G20, ki danes in jutri poteka v Hamburgu. Po poročanju agencije Sir je msgr. Franz-Jozef Overbeck, ki je pri Nemški škofovski konferenci odgovoren za socialne politike, poudaril, da vrh poteka v težkih okoliščinah, saj imajo ZDA nov pogled na trgovino in podnebne spremembe.
Škof Overbeck zato Združene države Amerike poziva, naj igrajo temeljno vlogo v prizadevanju za mir in varnost, pravično svetovno trgovino in varovanje podnebja. Stabilnost mednarodnega režima je po njegovih besedah odvisna od verodostojnosti in sodelovanja ZDA pri upravljanju svetovne moči ter od velikodušne drže.
