Nataša Ličen
Nataša Ličen je voditeljica na Radiu Ognjišče.
Ko človek izgubi nekaj vrednega, mu je žal. Za ljudi so najvrednejša stvar na svetu ljudje. Po izgubi ljubljenega bližnjega – pa tudi stvari, ki nam je pri srcu – je žalovanje domače zdravilo za dušo in telo, ki zdravi srčno rano, srce pa odpira, da bo zmožno videti nove možnosti in življenjske naloge ter se zanje ogreti. Zdravo žalovanje hrani našo povezanost s pokojnim čez mejo tega sveta in z Življenjem, v katerem verujemo, da živi. Tako piše v uvodu novembrskega članka, ki ga pod naslovom OSKRBA ONEMOGLIH – VZPON NA VRHOVE SOLIDARNOSTI v reviji Ognjišče ustvarja prof. dr. Jože Ramovš. O tem smo spregovorili tudi v oddaji Za sožitje.
Potem ko se je v Logatcu in v prostorih SAZU pred letom dni odvijal znanstveni simpozij Dr. Andrej Gosar, Krščanstvo in socialno gibanje. Življenje, delo, pomen, na katerem je sodelovalo čez štirideset predavateljev, ki so živahno razpravljali, je zgodovinar Jure Gašparič pripravil znanstveno monografijo Dr. Andrej Gosar (1887-1970), v kateri je velik del sodelavcev s simpozija pripravil svojo razpravo. Knjigo je izdala Celjska Mohorjeva družba in jo javnosti predstavila danes. Med govorniki je bil tudi dr. Jože Ramovš, ki je ob snemanju novembrske oddaje Za sožitje, poslušalcem radia Ognjišče povzel svoje sporočilo na predstavitvi knjige o dr. Gosarju.
V želji doseči ta cilj, je treba najprej živeti etično. »Razmislek o etičnem vedenju pa dobiva novo težo prav ob novem razumevanju zgodnjega razvoja možganov. Čedalje bolj razumljivo postaja danes, kako velikanskega pomena je pravilna, pravočasna in dobra vzgoja za prihodnjo blaginjo posameznikov, narodov in človeštva.« Ta stavek je izrekel akademik dr. Jože Trontelj pred dvema letoma, na srečanju o etiki in vrednotah v vzgoji in izobraževanju, na Brdu pri Kranju. Svoje razmišljanje pa nadaljeval: »Pravilna vzgoja je odločilna za razvoj razuma, empatije, sposobnosti za učenje, obvladovanje čustev, sprejemanje vrednot. Napake v zgodnjem otroštvu imajo lahko resne in trajne, ali vsaj težko popravljive posledice. Upoštevanje teh spoznanj lahko močno izboljša učne in vzgojne uspehe, ter prispeva k boljši in srečnejši družbi prihodnosti.«
O prehrani se danes veliko govori. Mnogo je smernic, kako in kaj jesti, in vsaka naj bi bila edina pravilna. Ob tem pa se je treba zavedati, da se med informacije vrinejo tudi zavajajoči, nepreverjeni podatki, ki lahko naredijo več škode kot koristi. Zato previdno z nasveti, o katerih slišimo in beremo skoraj na vsakem koraku, saj se v sodobnem času to dobro prodaja. Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane, so šestnajstega in sedemnajstega oktobra, v Izoli, na primorski Fakulteti za vede o zdravju, pripravili dvodnevno letno konferenco z naslovom »Mediteranska hrana in prehrana«. Sodelovalo je sedemindvajset strokovnjakov, med njimi več uglednih predavateljev s sredozemskih držav, ki so predstavili kulturološke, prehranske, zdravstvene ter številne druge vidike sredozemske hrane in prehrane. Nekatere poudarke je v pogovoru za naš radio razkril prof. dr. Peter Raspor.
Letošnja razstava Umetniki za Karitas je do petega novembra na ogled v prostorih Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju. Tja je pripotovala na povabilo evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, ki je razstavo povabil že drugič. Odprtje je bilo v sredo, štirinajstega oktobra, odprl jo je veleposlanik dr. Rado Genorio. Med govorniki je, v sklopu kulturnega programa, ki ga je s pesmijo obogatil Komorni zbor Grgar iz Nove Gorice, pod vodstvom Andreja Filipiča, nastopil tudi generalni sekretar Karitas Evropa Jorge Nuno Mayer.