Irena Simčič: Vsak odvržen košček hrane je zavržen denar.

Svetovalnica | 18.11.2022, 12:58 Nataša Ličen

Za vse vzgojno izobraževalne organizacije je današnji Dan slovenske hrane in tradicionalnega slovenskega zajtrka praznik, razdeljenih je bilo kar tristo tisoč obrokov. Na Zavodu RS za šolstvo podpirajo raznolike aktivnosti, ki pomembno vplivajo na oblikovanje ustreznih prehranskih navad otrok in mladostnikov, poznavanje pomena lokalne hrane, pomena kmetijstva, kratkih dobavnih verig, pomena zmanjšanja količin odpadne hrane ter doseganja pravilnega odnosa do hrane, kulture prehranjevanja in podobno.

Slovenski sistem šolske prehrane nam mnogi zavidajo

Se je miselni vzorec odnosa do hrane izboljšal?

»Prepričana sem«, je v jutranji  Svetovalnici, ki smo jo pripravili ob Dnevu slovenske hrane, dejala Irena Simčič, področna podsekretarka na Zavodu RS za šolstvo, »da smo na področju šolskega sistema poskrbeli, da se dvigujejo in ustrezno oblikujejo prehranske navade otrok in mladostnikov ravno zaradi sistema organizirane prehrane. Delamo na različni vidikih, lahko omenimo, da tudi skrbno pripravljen obrok ne doseže svojega namena, če ga otrok odklanja, zato je treba oblikovati ustrezne prehranske navade, ki jih otroci in mladostniki prinesejo do doma in ni nujno, da so najboljše.«

Zavedati se moramo varčne in smotrne rabe virov, naj bo to hrana, sredstva, energija in podobno.

Najugodnejše ne pomeni tudi najcenejše

»Pri odgovorni potrošnji moramo biti pismeni in vzgojeni potrošniki, to pomeni, da najugodnejše ne pomeni najcenejše. Zagotovo pa je korak k pismenemu potrošniku odgovoren nakup, za primere hrane in zmanjšanje odpadkov hrane se boljše navade spodbujajo z različnimi letaki, izobraževalnimi gradivi.«

»V trgovino vstopajmo z nakupnim listkom, ne kupujmo pretirano, držimo se odgovorne potrošnje za nakup. Kupujmo naše izdelke, slovensko hrano, ki nima dolgih transportnih poti, ima pa mnogo učinkov, saj vendarle s tem podpiramo gospodarsko našo državo in našo ekonomijo. Bomo upoštevali priporočila strokovnjakov ali ne, je individualno. Prav pa je in tudi to je pismeni potrošnik, da poščemo strokovne in preverjene informacije.«

Priložnosti za slovensko hrano

»Če pogledamo obroke, ki jih nudijo vrtci in šole, je več kot 730.000 dnevno pripravljenih obrokov, poleg ostalih možnosti to pomeni tudi odličen trg za slovenske pridelovalce in predelovalce, ki dejansko lahko promovirajo, predstavijo in ponudijo svoje pridelke. Poleg tega pa so še številne ostale možnosti, čeprav se je treba zavedati, vsaka šolska kuhinja ima svoje posebnosti, odvisno od organizacijskih pogojev in drugih - tehničnih, kadrovskih in podobno.«

Včasih slišimo, da otroci za šolsko malico dobijo premalo, toda treba se je zavedati, da je šolska malica dopolnilo zajtrku, saj je priporočljivo, da zajtrk poje doma.

Ob osebnih izkušnjah poslušalk, Marije in Renate, je ga. Irena odgovorila: »Drži, prehrana se je v šolah in vrtcih spreminjala. Vendar pa moramo biti danes ponosni, kajti v šolskem sistemu se ponudi različne obroke otrokom, tudi v času njihovega podaljšanega bivanja, saj se delovni čas staršev podaljšuje. Predstavljajte si, kako bi bilo, kot je uveljavljeno recimo na Nizozemskem, kjer morajo starši otrokom tudi v vrtcih zagotoviti, da obrok prinesejo s seboj od doma. Obroki so različni, nekateri jejo zdravo, drugi manj, med njimi so razlike. Pridejo celo brez. V enaidvajsetem stoletju je za zdrav razvoj, za ustrezno skrb otrok in mladostnikov, šolska prehrana pomemben segment.

Zakaj je pomembno, da vsi otroci dobijo enak obrok?

»V ospredju je tudi socialni vidik. Otroci sedejo za mizo in imajo vsi enak obrok, struktura jedilnika je ustrezna. To je velik napredek. Si pa lahko mislimo, kako je, kjer otroci hrano prinašajo sami, in je lahko tudi kakšen otrok in mladostnik brez obroka, da tudi iz socialnega vidika to gotovo ni zanemarljivo.«

Ob sklepu Svetovalnice se je oglasila poslušalka Anica

Predstavila je odličen primer dobre prakse. S sodelavko sta v vrtcu otroke navajali na zelenjavo in drugo hrano, ki je sprva niso sprejemali. Kruh sta razrezali na manjše kose, tako je vsak pojedel kolikor je želel, izbrali so si namaz, najmlajšim sta namazali le košček, ko so ugotovili, da je z namazom okusneje, ga je večina otrok sprejemala in se odločala za namaz.

Vsak je imel na krožniku malo solate, le toliko, da se je počasi navajal nanjo. Če otrok okusov ni poznal, je vsaj poizkusil. Gre za stvar navajanja. Z leti so se naučili odnosa do hrane in pojedli vse.

Zakaj otroci raje kupujejo v trgovini, čeprav imajo organiziran obrok? Odgovornost staršev?

Irena Simčič: » Nesmiselno je, da bi otrok ugriznil v jabolko in ga potem odvrgel, zato se ga nareže in ponudi v manjših kosih. Odličen primer in tega se vrtci in šole kar poslužujejo, vsak košček hrane je zavržen denar. Če ima otrok organizirano prehrano ni smiselno, da ima denar in gre raje v trgovino.«