Videti pet pozitivnih stvari na eno negativno, je največji domet človeške svobode

Za sožitje | 23.11.2022, 06:01 Nataša Ličen

V kulturo odnosov, vedenja sodi tudi kultura pitja. Zakaj je toliko opitih, zakaj imamo v slovenski družbi toliko težav zaradi alkoholizma? Treba je imeti znanje, pravi dr. Jože Ramovš, poznati snov, poznati vino in kako deluje v nas. Možnosti so, čeprav majhne, tam je treba preprečevati bolezen in reševati življenja.

Dokler pri zasvojenem človeku ne najdemo nečesa, kar je v njem zdravo in kakovostno, ga v tem občudujemo, toliko časa ne moremo pri njem narediti ničesar.

»Obredna uporaba alkoholnih pijač ne povzroča težav. To pomeni, da je treba snovi, ki na možgane delujejo zelo aktivno, uporabljati zelo pametno, v zelo majhnih količinah in ob posebnih razmerah, obredno. Snov sama je prvi vzrok. Če snov omavolažujemo in prav tako biologijo možganov, kar je danes moderno, ne moremo storiti ničesar, ne preventivno, ne terapevtsko. Takšno stanje je danes množično, v Evropi izrazito, to so tisti, ki se borijo za legalizacijo drog.«

Alkoholizem je bolezen

»Drugi dejavnik, ki povzroča da gredo ljudje v zasvojenost in omame z alkoholom in ostalimi snovmi, je družba, okolica. Mladi pridejo v to sceno zaradi družbe, ker je modno. V okolicah, kjer se alkoholne pijače na veliko pridelujejo in je navada, da se redno pije tudi za žejo, ob vsakem obroku in malici, je nekaj posameznikov, ker imajo takšen organizem, postalo bolnih in je zbolelo za alkoholizmom.«

Pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem v oddaji "Za sožitje".

     Človek je istočasno bitje, ki skoraj angelsko zna biti dober, razvijati sebe, ljudi in kulturo, z druge strani pa je ta isti človek sposoben velikega uničevanja samega sebe, bližnjih in drugih.

»Družba, okolica človeka napelja, tretji vzrok pa je človek sam. To so pa stiske, drugačen organizem, nekateri so alergični na alkohol. Drugi spet so takšni, ki prenesejo veliko alkohola. To pa pomeni, treba je poznati svoj organizem, treba je poznati snov in treba je poznati okolico. Zmerne kulture gradijo na tem, poznajo snov, poznajo vino. Deci vina ob priložnosti, ko je slavnost, ob hrani in tako naprej. Ne pa liter ali tekmovanje, kdo lahko spije več. Čezmernost krajša življenje.«

Vsaka omama je preseliti se v iluzijo.

Kaj narediti, ko je problem tu?
»Prva dva alkoholika, ozdravljena, ki sta potem tudi za mnoge ostale naredila veliko dobrega, sta drug drugega spodbujala v želji, da bi se rešila težav z alkoholom. Uspela sta, ker sta bila v mladosti v duhovnem gibanju, ki je gradilo na človekovi svobodi in odgovornosti, na človekovi smiselni orientaciji. To je ostalo v njima. Zapita sta bila povsem, zdravnik in bančnik, ko ni bilo nobene pomoči več, sta abstinirala najprej en dan. Podpirala sta drug drugega, prvemu dnevu je sledil drugi in tako se je obneslo vse do konca njunih življenj. Ob tem se je iz njune duhovne dediščine rodilo dvanajst korakov, prvi je, da vidim, ne morem sam, skupaj, dva pa lahko, skupaj bova danes trezna, bova abstinirala.«

»Skupaj dva, trije, štirje, ki se trudijo za eno stvar. Nekaj let za tem, ko so k Anonimnim alkoholikom začeli prihajati tudi partnerji, družinski člani, so prepoznali, da lahko tako pomagajo tudi sebi. Alanon so skupine svojcev, kjer ne rešujejo stisk svojih zasvojenih z alkoholom, ampak rešujejo svoje težave. Rehabilitirajo svojo stisko. Ne moremo spremeniti drugega, lahko pa sebe. Zgodi se, da s tem vplivamo tudi na druge.«

Samo eno bi svetoval, sebi to kar naprej dopovedujem in vsakemu to privoščim, svet, ljudje in jaz sam smo zelo pestri, pisani. Je veliko dobrega in veliko slabega, sončnega in senčnega. Raziskave o ljudeh, ki živijo trezno opojnost, kažejo, da je treba svojo zavest usmerjati zavestno pri sebi, pri vsakem človeku, ter pri današnjih razmerah tako, da opazimo pet lepih, dobrih, pozitivnih, prijetnih stvari na eno negativno. To je največji domet človeške svobode.

Usmerjajmo svojo pozornost

»Znanih je veliko dobrih metod za zdravljenje alkoholizma, to so orodja. Eno razvijamo tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka. Posebej zadnja leta, ko znanost uspešno odkriva delovanje možganov, nastajajo dobre metode. Kot je dejal akademik Trstenjak, je človek istočasno bitje, ki dosega angele, skoraj angelsko zna biti dober, razvijati sebe, ljudi in kulturo, z druge strani pa je ta isti človek sposoben velikega uničevanja samega sebe, bližnjih in drugih. Eno teh uničevanj je omamljanje. Omamljanje pa pomeni »odštekati se, odklopiti«, da ne dojemamo situacije, razmer, okoliščin sebe in drugih ljudi, kot je res, ampak tako kot bi radi. Vsaka omama, alkoholna in druga, je prestavite se v "luft", preseliti se v iluzijo.«

»Brez spoštovanja vsakega, sebe in drugega, tudi bolnega zaradi zasvojenosti, se ne da nič. Je le iluzija, jalovo delo ali blefiranje. Z druge strani pa brez znanja, brez jasnih meril in brez zahtevnosti življenja in brez tega, da mora človek posledice svojega zgrešenega življenja prenašati sam, tudi ni nič.«