Stari čebri za kisanje zelja
Zeljada – star kmečki običaj
Oddaje Nataša Ličen
V času posta se mnogi odrekajo določeni hrani ali je vsaj zaužijejo manj. Na mizah, tudi zaradi nekaterih drugih razlogov, v tem času ni bilo mesnin, peciv in podobnih priboljškov. Več pa se je jedlo, kar je še bilo po shrambah, repe, krompirja in zelja. Danes vemo, da so si kljub navidez skromnejšim obrokom, znali vsakdanjo pripravo jedi še kako popestriti in jih narediti okusne. Predvsem pa so jedli, kar je telo potrebovalo in zelje je z množico vitaminov in mineralov, posebej skisano, koristno v mrzlih dneh z malo sonca in manj sveže zelenjave.
Praznik zelja
Pred letom smo se o etnološki prireditvi Zeljada pogovarjali z Matijo Puškaričem iz Doma starejših občanov Fužine, kjer so lansko leto prvič izvedli pravo Zeljado, praznik zelja, s katerim so obujali spomine na star kmečki običaj, ki ga mnogi od njihovih stanovalcev dobro poznajo in se še kako dobro spominjajo tudi, kaj vse se je nekdaj po domačijah delalo z zeljem. Matija Puškarič: »Jedilnica Doma se je spremenila v pravi poligon za rezanje in ribanje zelja. Izpod pridnih rok stanovalcev smo s pomočjo zaposlenih več ur rezali zeljnate glave, nato ribali zelje, ki se je odnašalo in kopičilo v velikem »čebru«, tam smo ga še solili in stisnili ter na koncu obtežili, da se je potem lahko začelo kisati. Ob tem smo pripravili tudi tekmovanje v kuhanju zeljnate juhe. Na koncu so bili zmagovalci vsi. Poleg dobre zeljnate juhe, smo si pripravili še okusne zeljnate krpice. Zelje je sestavni del ponudbe Doma vse leto, poleti je to največkrat sveže oziroma sladko zelje, pozimi pa sveže, kislo ali »tenstano« kislo. Zelje je bogato z minerali in vitamini, vsebuje kalij, železo, žveplo, baker, natrij, magnezij, vitamin C, ki je v zelju, pa se lahko po količini primerja z limono. Ima res premnoge zdravilne učinke. Med delom smo izmenjavali spomine na leta, ko so se polja še pretežno obdelovala ročno in s skromnim orodjem. Tovrstna etnološke prireditve so še marsikje žive in se ohranjajo v korist in veselje mnogih.»
