Dan katoliških šol – zbranih 12 719 EUR
Cerkev na Slovenskem | 11.03.2015, 08:36 Nataša Ličen
Ne zmagujejo najmočnejši, pač pa tisti, ki znajo sodelovati. To je resnica, neizpodbitno dejstvo. Moč sodelovanja in čut za druge, se bosta znova dokazovala v današnji dobrodelni akciji za dijake iz socialno šibkejših družin. Časi, v katerih mnogi nimajo služb, ali so njihovi dohodki nižji, nagovarjajo k odprtosti in pomoči. Manjši dohodki v nekaterih družinah prizadenejo tudi mlade, srednješolce. So zgodbe, ko dijaki ne morejo dokončati šole, ker njihovi starši ne morejo poravnati tekočih stroškov. V namen pomagati omenjenim, da bi vsi dijaki lahko dokončali šolo, ki so si jo izbrali, vse štiri katoliške gimnazije iz Vipave, Šentvida nad Ljubljano, Maribora in Želimelj vsako leto pripravijo Dan katoliških šol, v katerem predstavijo gimnazijsko življenje in delo, obšolske dejavnosti, posamezne uspehe dijakov, njihove raznolike dejavnosti, tudi odnos s profesorji, ter vzgojno in duhovno noto, po katerem zagotovo najbolj izstopajo. V čem je dodana vrednost izobraževanja v katoliških šolah, zakaj podpreti učence, ki sami ne zmorejo pokriti stroškov šolanja, da bi tudi oni lahko uspešno končali šolo, maturirali, boste slišali v celodnevnih oglašanjih, letos iz Gimnazije Želimlje, kjer nas gosti direktor Peter Polc.
Oglašanja od šestih zjutraj iz gimnazije Želimlje na Radiu Ognjišče
Vse od jutra, od šeste ure naprej, danes spremljamo utrip gimnazijskega dne, prebudili smo se z dijaki, jih pospremili k prvi šolski uri, no, bolje rečeno, zmotili smo jih za nekaj kratkih minut, da v oglašanjih povedo, kaj počnejo, katere uspehe žanjejo, kako si pri učenju pomagajo med seboj, kam potujejo, na katerih tekmovanjih so bili uspešni in na katera se pripravljajo, kako med njimi živi solidarnost, kakšno vlogo ima duhovnost ter prostovoljstvo, kaj radi počnejo ob prostem času, kakšno mesto imata šport in glasba ter še mnogo drugih tem, o katerih se bomo pogovarjali z dijaki, pa tudi z nekaterimi profesorji. Zanimivo je in bo, vredno vaše pozornosti. Pa še namig, poleg pogovorov o vsebinah, povezanih s šolskim utripom, se nam bodo v pogovoru pridružili še dijaki iz Šentviške klasične gimnazije, ki so med bolj uspešnimi mladimi podjetniki, predstavili bodo svoje dobre poslovne rešitve, s katerimi so lani zaslužili nekaj sredstev in jih namenili prav v pomoč sošolcem pri pokrivanju stroškov šolanja. Izvedeli pa bomo tudi, kakšno je njihovo videnje zdravja. Spregovorili bodo o hormonskih motilcih in nas streznili, da bi čim večkrat kupovali živila brez embalaž, neposredno od proizvajalcev, oziroma kmetovalcev in v lokalnem območju.
06.15 - Besede o ustanovi
Direktor gimnazije Želimlje Peter Polc o namenu Dneva katoliških gimnazij in zakaj ter komu bomo darovali: »Prva moja misel je povezana s tem, da je dobro, če poslušalci in ostali slišijo kaj tudi o nas, saj smo v drugih medijih velikokrat prezrti, drugi namen današnjega dneva pa je povabiti k darovanju, če lahko še kdo s finančnimi sredstvi pomaga posameznim našim dijakom, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin. Katoliške šole smo nekoliko drugačne, imamo svoje poudarke. Pomembno je, da se dijaki dobro počutijo in večina se pri nas počuti tako, dijaki dobro delajo in pridobivajo kakovostno znanje, kar se kaže tudi v dobrih rezultatih mature ter prisvajajo in se krepijo v določenih vrednotah, v katerih se drugod ne bi.«
07.20 - Dijaški pogled
Eva Jurančič, prvošolka, Alenka Katrašnik je maturantka in Tina Šlajpah, profesorica geografije, nekdanja dijakinja, danes profesorica. Razmišljale so o dijaškem pogledu na gimnazijo Želimlje. Eva: »Preden sem prišla sem, si nisem mislila, da mi bo tu tako všeč. Na tej gimnaziji je veliko dogajanja, kulturnih prireditev, zanimiv je komunikacijski teden, številne ekskurzije in podobno. Zabavno je tudi živeti v Domu. Na začetku ni bilo enostavno, da se prebujam še z ostalimi v sobi in da me prebudi glasba. Ko pa se tega navadiš, je dobro, takoj po bujenju gremo na molitve in zelo se razumemo med seboj. Dodana vrednost duhovnega je, da dobiš voljo in moč za nov dan.« Alenka: »V štirih letih sem v tej gimnaziji dobila veliko, tudi znanja, ki ga bom znala uporabljati še naprej. Vem, zakaj sem tu. V Gimnaziji nam pomagajo prepoznati svoje sposobnosti, da spoznamo, na katerih področjih smo dobri, po drugi strani pa se moraš spoznati tudi sam. V letih življenja v Dijaškem domu pa se naučimo tudi sobivanja in, da moramo upoštevati tudi druge.« Prof. Tina: »Kot nekdanja dijakinja, zdaj v profesorskem delu, čutim še večjo soodgovornost do dela v šoli. Drži pa, da nam temelj, ki ga dobimo v tej ustanovi, in seveda, če izkoristimo ta štiri leta, lahko pride še kako prav tudi za naprej."
08.40 – Pohorje in komunikacijski teden
Peter Končan, ravnatelj Dijaškega doma in profesor predmeta Vera in kultura, ter dijaka Polona Zabret in Nace Pintar o komunikacijskem tednu ter dogajanju na njem. Prof. Peter: »Pri mojem predmetu so samo petice, ha, ha. Šola je tako naravnana, da se naučimo čim več, zato, da dosežemo dobre rezultate na maturi in se lahko lažje vpišemo na študij, ampak pri tem lahko včasih pozabimo, kako sploh živeti. Teden je zato namenjen prav temu, učenju o življenju. Vidimo, kako v današnji družbi nekateri z veliko znanja tega lahko zlorabijo, ga slabo uporabljajo, in prav zato je pomembno, da se naučimo, kako prav in dobro živeti.« Polona: »Na tem tednu smo se med seboj zelo povezali, se bolje spoznali in je šlo potem lažje naprej skozi šolsko leto. Pogovarjamo se o pomembnih temah, o prihodnosti, o vrednotah, družini, tudi o tem, kako nas je zaznamovala preteklost. Za svoje vrednote, za tisto, kar nam je pomembno, se moramo boriti.« Nace: »Na Pohorju se posvetimo predvsem spoznavanju drug drugega, res so fajn teme in velikokrat pridejo tudi posebni gostje, s katerimi razvijemo zanimive debate.«
09.50 – Majcnov dom in animatorji
Ana Kepic, Janez Češarek, Miha Gašperin, animatorji: »Včasih premišljujemo, kaj nam dajo otroci, ki pridejo na duhovne vaje in na oratorij, in spoznamo, da veliko več, kot mi njim, dajo oni nam. Delo animatorjev nas bogati, krepi v vodenju skupine ter vzbuja zadovoljstvo v delu z mlajšimi. Otroci so polni veselja in to energijo samo pomagamo usmerjati v pravo smer. Skupaj se imamo super. Številne mlade, ki prihajajo na duhovne vaje, privabljajo tudi bogoslužja, ki so prilagojena mladim, molitve, prav tako oblikovane za mlade in spovedi, ki so bolj pogovori. Nauk vere jim posredujemo preko filmske govorice, ki jih izbere Klemen Balažič. Veliko pojemo, se družimo ob pesmi s kitaro in smo veliko tudi v naravi."
10.40 – Tekmovanja iz znanja in fizikalni sef
Peter Šlajpah, profesor fizike in dijaka Izidor Simončič ter Šimen Hosta. Prof. Peter: »Smo fizikalni cvet fizike na naši šoli, tako nekako da. Ukvarjamo se z fizikalno problematiko. Kar se dogaja v času fizikalnega pouka, je za nekatere dijake, kot sta Izidor in Šimen, premalo, zato se ukvarjamo tudi z drugimi projekti. Fizikalni sef je lesena skrinja, ena stran je prozorno, da vidimo v njeno notranjost, v njej so različne fizikalne komponente, ki jih lahko uporabljamo tudi pri pouku, kot recimo optike, prizme, leče, elektromagneti in drugo, no, in v sklopu teh je treba rešiti določene fizikalne uganke. S pomočjo uspešno rešenih ugank pridemo do ključa, s katerim skrinjo lahko odpremo. Potrebnega je veliko fizikalnega znanja, logičnega razmišljanja, zelo konkretna zadeva, ki me je pritegnila in za našo skupino odlična.« Izidor in Šimen: »Prvič smo letos tekmovali pri fizikalnem sefu in osvojili prvo mesto. Zelo smo uživali in nagrada je nadaljevanje tekmovanja v Izraelu v mednarodno zastopanih ekipah. Več, kot vemo, bolj se nam zastavljajo nova vprašanja. Prav v etm je fizika privlačna in z njeno pomočjo odkrivamo lepoto narave. Fizika je tako široka tema, da o čemerkoli se učimo, je zraven gotovo tudi fizika. Fizika je vse, kar nas obdaja.«
11.15 - Misijonski krožek Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška iz Maribor
Dijaki in profesorji mariborske gimnazije so na kratko predstavili misijonski krožek. Mentor Jani Druževec je predstavil njegovo poslanstvo: »Dijakom želimo približati misijonskega duha. Organiziramo vrsto dejavnosti, v katerih spoznavamo različne misijone in misijonarje po svetu ter odkrivamo njihovo vlogo. Obenem podobno misijonsko vlogo želimo odkrivati tudi v našem okolju in po svojih močeh pomagati misijonarjem. Tradicionalen je pri nas vsakoletni koncert, ena večjih idej, ki se je rodila pred leti, pa je, da bi na prav poseben način zbirali sredstva za perujski misijon, v katerem bi lahko telesno zelo podhranjenim otrokom pomagali do samooskrbe, in jim priskrbeli kokoške. Začeli smo šivati plišaste kokoški, ki jih nudimo za prostovoljen prispevek. Zdaj plišaste kokoši predstavljamo še po župnijah in v slabih dveh letih smo zašili, naj še povem, da za eno potrebujemo približno pol ure dela, preko pet tisoč kokoši in na ta način zbrali dovolj denarja ter uspešno končali projekt. Trije smo omenjeni misijon tudi obiskali in jim z zbranimi sredstvi pomagali tudi opremiti računalniško učilnico. Nov projekt pa so plišaste ribe, ki jih šivamo v pomoč misijonu na Madagaskarju. Misijonski koncert pa bo letos nocoj, 12. marca ob 18. uri, v naši zavodski dvorani. Povabljeni.«
11.25 – Gimnazija Vipava o privlačnosti matematike
Ruth: »Letos se predstavljamo z matematične plati, ker imamo veliko matematikov, ki so okronani z odločnimi uspehi.« Tjaša: »Matematika je moj najljubši predmet in v srednji šoli se je to samo še poglobilo, všeč mi je občutek, ko uspešno rešim zapletene naloge.« Matic: »Logika je del matematike, poznamo več področij.« Martina, ki je na tem področju državna prvakinja: »V Belorusiji se bom udeležila matematične dekliške olimpijade, naravoslovna pa bo med prvomajskimi počitnicami v Avstriji.« Miha: »Delamo raziskovalno vajo z naslovom »Sinus, Kosinus, Kvadratikus., rišemo kotne funkcije na kvadratu, splača se za takšne naloge potruditi in vanje vložiti čim več. Udeležili se bomo regijskega tekmovanja v Idriji in se potrudili za čim boljšo uvrstitev. « Aljaž: »Viže je matematični tabor, skupni projekt gimnazij Želimlje in Vipava. Časa ni zmanjkalo niti za ne matematične vsebine, lepa izkušnja, ki bo ostala v spominu.« Prof. Alojz Grahor: »Profesorji matematike imamo radi ta predmet in del tega uspešno prenesemo na dijake. Uspehi v logiki so že tradicija na naši gimnaziji. Najbolj zaslužni za to so dijaki sami z motivacijo in zavzetostjo ter predvsem trdo delo.«
Matevž Poljanc, Miha Trajbarič, Matej Podnar, Veronika Kavčič in Magdalena Novak: »Za gimnazijo sem se odločil po odlični predstavitvi na Informativnem dnevu dijaka četrtega letnika, ki je predstavil slabosti in dobre plati te gimnazije. Glede na to, da smo imeli lansko leto dijaško podjetje, smo delovali kot pravo in smo na računih navedli znesek DDV in ga namenili družinam s socialnimi težavami ter jim s tem pomagali po svojih močeh. Naša šola je v slovenskem prostoru čista nuja, ker je potrebna za raznolikost in polnost, da zadovoljimo vse. Naša šola je nekonvencionalni faktor pri nas, daje drugačno izkušnjo in zato je prava izbira, če se morda kdo odloča za naprej. Ponuja številne obšolske dejavnosti. Vsak najde kakšen krožek zase. Za dijaka je pomembno, da se poleg šole ukvarja še s čim.«
13.00 – Obšolske dejavnosti in dijaško glasilo Preblisk
Karmen Vrenko, Benjamin Tomažič, Eva Petek, Mihaela Drobnič in Alen Lenič: »Preblisk je glasilo dijakov, ki ga sooblikujejo, zanj ustvarjajo intervjuje, objavljajo članke o utripu v šili in zunaj nje, pišejo kolumne, poezijo, imamo tudi likovne kotičke in podobno. Dijaki so navdušeni nad glasilom. Berejo ga zelo radi.« V gimnaziji je veliko obšolskih dejavnosti. »Veliko ej socialnih projektov, zbiramo sredstva za socialno šibkejše, v Ljubljani recimo na Šuštarskem mostu zapojemo, pomagamo pri pleskanju ljudske kuhinje, poprimemo za delo na kmetijah, obiskujemo tudi stanovalce Doma za ostarele in tudi otroke s posebnimi potrebami. S tem naredimo veliko dobrega in tudi, če smo ob teh delih utrujeni, vemo zakaj in je občutek zelo dober. Medsebojna pomoč ne prinaša samo materialne koristi, ampak prinaša žarke upanja.«
13.15 – Dom Janeza Boska
Klara Pavlinič, Anamarija Rupnik in Jernej Jereb: »V začetku se je treba navaditi na skupni red, pozneje red osvojiš in se ob njem veliko lažje pripraviš na pouk naslednji dan. Biti vzgojitelj v dijaškem domu je posebna poklicanost, včasih sem prijateljica, kot starejša sestra, včasih zaupnica in po potrebi tudi priganjač. Vzgajamo tudi za skupnost, temeljimo na vrednotah Don Boska, skupnost je vrednota. In to mladim ostane tudi naprej za življenje."
14.15 – Duhovnost
Nežka Birk, Anže Marinko in Natalija Selšek. Nežka: »Kot nočna vzgojiteljica sem nočna ptica, moja naloga je zvečer umiriti dijake v Domu in poskrbeti moram za mir in da so postorili vse za naslednji dan. Vez z dijaki je zelo globoka. Tu, v Želimljah se čas ustavi, ne ker bi bili tako oddaljeni od Ljubljane, ampak, ker se tu življenje ustavi pri človeku, pri posameznem dijaku.« Anže in Natalija: »Duhovnost sem dobila že v svoji družini, z vzgojo. Mi je pa tudi gimnazija dala veliko možnosti za osebno rast. Vsak dan sveta maša, tesnejša povezava z Bogom, postane razvada, v pozitivnem pomenu. Veliko nam da in si ne moremo več predstavljati, kako začeti dan brez jutranje molitve.«
16.00 – Prostovoljstvo
Rok Rojko, Tina Slatnar in Aljaž Antloga: »Dejavni smo pri medsebojni pomoči, dijaki si pomagamo med seboj, to pa razširimo tudi v zunanji prostor in smo prostovoljci na številnih področjih. V Domu imamo šolske ure, ki nam zelo pomagajo pri zbranem vsakodnevnem učenju. Nekateri so dobri pri jezikih, drugi pri naravoslovnih predmetih in se med seboj lahko zelo dopolnjujemo in si vzajemno pomagamo pri razumevanju šolske snovi. Že na roditeljskem uvodnem sestanku s starši profesorji poudarimo pomen prostovoljstva. Šola je vsekakor zelo pomembna, a tudi druga plat, dobrodelnost, prostovoljstvo, da znamo z ljudmi, je prav tako izrednega pomena za življenje. Za to si prizadevata tudi naša ravnatelja, nas v tem podpirata in zato vsako leto pripravimo več dogodkov, tako doma, kot tudi v tujini.«
