Jezuit p. Silvo Šinkovec (foto: ARO)
Jezuit p. Silvo Šinkovec

Narodu bo povzročena velika rana z novo kulturo spolov, ki se nam jo želi vsiljevati

Slovenija | 03.03.2015, 13:44 Nataša Ličen

V družbi se znova soočamo s poizkusi prevrednotenja osnovnega, kar smo in kar ustvarja življenje. Soočamo se z vnovičnimi poizkusi vcepljanja nove ideologije odnosov, ki je patološko in zavajajoča. Tako je v pogovoru za Radijsko katehezo na radiu Ognjišče povedal jezuit p. Silvo Šinkovec, ki dodaja, ko gre za definicijo družine se odpira veliko vprašanj in je prav, da se pogovarjamo. To ni stvar človekovih pravic, ampak je stvar razuma, premisleka, pogleda na življenje, filozofije, in smo se o tem že pogovarjali, poznamo stališča, zato ne razumem, zakaj želijo spremembe uveljaviti po hitrem postopku. Pri tem najdem edini odgovor, da nekateri želijo ta zakon uveljaviti na zelo nedemokratičen način, želijo na silo uveljaviti svoj prav. S tem pa bodo povzročili veliko rano narodu v celoti.

Ideologija homoseksualnosti vnaša novo kulturo odnosov, ki ni naravna in zdrava – to je temeljna, idejna in tudi strokovna pomota, spol ni izbira, narava je narava, je ne moremo spreminjati

P. Silvo Šinkovec: »Če otroku dopovedujemo, da lahko izbira, kar ni na izbiro, otroka deformiramo in ga že v začetku naredimo frustriranega, ker bo eksperimentiral s stvarmi, kjer se to ne da. To je temeljno zavajanje otrok. Za otroka gre, za možnost njegovega temeljnega naravnega razvoja. Spol je del biološke človeške narave. Brez spolne identitete ni življenja, ni odnosov. V srčiki vseh spolnih bitij je moško in žensko. Vsa biološka bitja so zgrajena na spolu, moškem in ženskem, vse od celice naprej, in zdaj dokazovati nekaj, kar je popolnoma tuje celotni naravi, kjer živimo, znotraj zgodovinskega toka, pomeni posegati v tisto, na čemer kulturo lahko sploh gradimo. Ko pa temelje kulture porušimo, se ta kultura sama po sebi konča in se razgradi. Ko posegamo v srčiko definicije družine, posegamo v bistvo kulture kot takšne in to je destruktivno, ker nenaravno nekaj, kar ne stoji, kar ni res, uzakonimo kot resnico.«

Več in podrobneje lahko preberete v člankih revije Vzgoja.

Nekaj, kar ne stoji, kar ni res, uzakonjamo kot resnico.

»Teorije ideologije odnosov obstajajo in jih je veliko, zato so tudi močne po eni strani. Toda, kaj pa bo zares preživelo zgodovino, je pa drugo vprašanje. Tudi grška kultura se je spopadala s tem vprašanjem in je propadla, prav tako Rimljani. V trenutku, ko se zameša naravno od nenaravnega. Ko se nasproti resnici postavlja imaginarno. Ustvarjamo si razlage, toda, če te nimajo resnice, razlage in teorije nujno propadejo. Tudi pri vzgoji otrok prepoznavamo, da z razvajanjem ne vzgajamo odraslih, trdnih osebnosti z zdravim, kritičnim razmišljanjem. Otroka seveda spodbujamo, ravno tako pomembno pa je tudi otrokovo soočanje z neznanjem, krivico, izgubo, kajti v tem se kaže moč človeka, s tem se otrok usposablja za življenje. Seveda je pomembno, da imajo homoseksualne osebe v Sloveniji enake pravice kot vsi ostali, tiste pravice pred zakonom, ki jim pritičejo. Ampak, če zaradi tega posegamo v definicijo družine, pa s tem že prestopimo prag, in to ni več vprašanje človekovih pravic, ampak je to že idejno vprašanje. Ideje, razlage pa niso človekove pravice, to so stvar sposobnosti, razmišljanj, argumentiranja in stvar spoznavanja resnice. In, če ideologijo želimo nasilno uveljaviti, delamo prav nasprotno, kršimo človekove pravice in demokratični postopek. Če otroke izpostavljamo določenim nezdravim situacijam, kršimo njihove pravice. In prav ta tema otrokovih pravic bo, v državah, ki so že popustile pritiskom in so opustile definicijo družine in jo razgradile, prišlo do zavedanja, da gre pravzaprav pri vsem za vprašanje narave družine in s tem za naravo družbe kot takšne. Resni strokovnjaki žal ne pridejo pred mikrofon, ne stečejo predenj kot politiki, se pa sprašujejo, raziskujejo in prihajajo do pomembnih spoznanj, v katerih se vidi, kaj živi in kaj umira. Ko gre za vprašanje spola, to ni stvar izbire. Če to delamo na osebnem nivoju, bomo imeli posledice na osebnem nivoju, če pa to delamo na nivoju države, in dajemo na izbiro nekaj, kar se ne izbira, pa je to za državo izredno slaba popotnica.«

Vabljeni k poslušanju Radijske kateheze z jezuitom p. Silvom Šinkovcem, v sredo 4. marca, ob 20. uri.

Slovenija, Oddaje