Jože Bartolj
Jože Bartolj je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.
Če sodim vsaj po nekaterih izjavah prvega predsednika slovenske države v Večerovem intervjuju, se je v minulih dneh počutil precej podobnega človeku, ki vrti številko 112 in skuša na pomoč priklicati najbližje prostovoljno gasilsko društvo.
Politika v pričakovanju volitev vse bolj razvnema ljudi v naši deželi. Stari in mladi, ženske in moški, vsi vneto ali že kar strastno razpravljamo o političnih strankah, kandidatih in možnih izbrancih. Zadeve so seveda resne. Nikakor ni vseeno, kdo bo vodil našo državo v prihodnjih letih. Velikokrat slišim: »Važni so programi, na podlagi teh se bomo odločali«. Zame je pomemben tudi človek in njegove osebne ter voditeljske sposobnosti in vrednote.
Komentarjev je v tem tednu veliko. Lahko bi rekli »za in proti«, »pozitivni in negativni« na vsakem koraku, v politiki, gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu, pa tudi Cerkev ni pri tem izjema. Skratka pri nas velja tihi vzorec: »Vsaka glava svojo pamet, vsaka pamet svoj prav«. Žal je poudarek na 'svoj' in ne 'naš', naš skupni prav, skupno dobro.
Predstavljam si, da v ponedeljek na skupinski sliki z Gospodom v stavbi ljubljanskega magistrata številni Slovenci niso pričakovali predvsem ene osebe, prvega predsednika svobodno izvoljene slovenske skupščine dr. Franceta Bučarja. Navsezadnje si je kot »oče slovenske ustave« v minulih dveh desetletjih pridobil velik ugled v najširši javnosti.
Ko sem prvič slišal, da se članice Nove Slovenije zavzemajo za umik neke knjige s seznama za tekmovanje iz slovenskega jezika, sem najprej pomislil, da gre nemara za pretirano reakcijo moralno občutljivih gospa. Povsem neodvisno od tega, sem na šolskem seznamu za bralno značko opazil dve knjigi Vitana Mala, čigar eno delo, ki sicer ni na seznamu, je že prej dvigovalo prah v javnosti.