Jože Bartolj
Jože Bartolj je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.
“Ker dve ženski ne moreta imeti otrok, sta vprašali Štefana, če bi bil oče. Štefan je gej … Tako so se Štefan, Andrej, Sabina in Tina dogovorili, da bodo imeli skupaj otroke.” V nadaljevanju zgodbe opišejo kako sta se gejevski in lezbični par pokombinirala, da sta proizvedla* dvoje otrok.
Kalvarija nemškega predsednika Wulffa, za katero si je bil v največji meri kriv sam, pa tudi letošnje predsedniške volitve pri nas kar same po sebi vabijo k spraševanju, kdo ali kaj naj bi bil predsednik države v parlamentarni republiki.
Kar dva dogodka sta v zadnjih tednih spodbudila razmišljanje o pravici javnosti oziroma skupnosti do uporabe, če se tako izrazim, lika in dela nekoga, ki je v dobršnem delu deloval javno. V mislih imam razsodbo okrajnega sodišča glede odstranitve kipa Janeza Drnovška v Zagorju in recitiranje Pavčkove pesmi Starši, s katero so člani Civilne iniciative za družino in pravice otrok pospremili vložitev podpisov za razpis referenduma o družinskem zakoniku.
Take kulture, ki producira in kot normativ spodbuja nestrpnost med ljudmi res ne potrebujemo ...
S tem sporočilom sta njegov avtor, starogrški dramatik Sofokles in junakinja Antigona, previharila 2500 letno zgodovino evropske misli in etike. Tako sta prišla do nas, ne samo kot tekmeca staremu in današnjemu minimalnemu pravilu svetovnega etosa , »ne stori bližnjemu tega, kar ne želiš, da bi drugi tebi storili«, ampak celo maksimalnemu Jezusovemu pravilu: »stori to, kar želiš, da bi drugi tebi storili.«