Jože Bartolj
Jože Bartolj je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.
Ljudje smo hvalabogu še vedno občutljivi, ko beseda nanese na naše otroke. Dokler govorimo o pravicah odraslih, včasih tudi iz pretirane vljudnosti in da je mir v hiši, popustimo in ne rečemo nič, čeprav se z nečem globoko ne strinjamo. Ko pa se pogovarjamo o naših otrocih, postanemo bolj odločni.
“Ker dve ženski ne moreta imeti otrok, sta vprašali Štefana, če bi bil oče. Štefan je gej … Tako so se Štefan, Andrej, Sabina in Tina dogovorili, da bodo imeli skupaj otroke.” V nadaljevanju zgodbe opišejo kako sta se gejevski in lezbični par pokombinirala, da sta proizvedla* dvoje otrok.
Kalvarija nemškega predsednika Wulffa, za katero si je bil v največji meri kriv sam, pa tudi letošnje predsedniške volitve pri nas kar same po sebi vabijo k spraševanju, kdo ali kaj naj bi bil predsednik države v parlamentarni republiki.
Kar dva dogodka sta v zadnjih tednih spodbudila razmišljanje o pravici javnosti oziroma skupnosti do uporabe, če se tako izrazim, lika in dela nekoga, ki je v dobršnem delu deloval javno. V mislih imam razsodbo okrajnega sodišča glede odstranitve kipa Janeza Drnovška v Zagorju in recitiranje Pavčkove pesmi Starši, s katero so člani Civilne iniciative za družino in pravice otrok pospremili vložitev podpisov za razpis referenduma o družinskem zakoniku.
Take kulture, ki producira in kot normativ spodbuja nestrpnost med ljudmi res ne potrebujemo ...