Helena Križnik
Helena Križnik je novinarka Radia Ognjišče.
Mineva 125 let od rušilnega potresa v Ljubljani. 14. aprila leta 1895 je bila velika noč, zato se verniki župnij v slovenski prestolnici od takrat naprej v popoldnevu praznika Jezusovega vstajenja zbirajo pri svetem Jožefu na Poljanah pri zaobljubljeni protipotresni pobožnosti. Boga prosijo za varstvo pred naravnimi katastrofami in se spominjajo vseh ljudi, ki se soočajo s preizkušnjami. Tokrat je bilo zaradi aktualnih razmer tradicionalno bogoslužje v kapeli Svete družine na sedežu ljubljanske nadškofije in brez navzočnosti ljudstva. Spremljati ga je bilo mogoče prek Radia Ognjišče in Facebook profila ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta.
V Sveto deželo se v velikonočnem času običajno zgrinjajo množice. A zaradi preventivnih ukrepov ob pandemiji novega koronavirusa letos to ni bilo mogoče. Svetišča so ostala zaprta - tudi bazilika Božjega groba v Jeruzalemu. Bogoslužja je bilo mogoče spremljati prek spletnih družbenih omrežij. Tamkajšnji krščanski voditelji so medtem v skupni poslanici zapisali, da ni prvič, da se svet sooča s takšno preizkušnjo, a odgovornost vernikov je, da nudimo tolažbo vsem, ki jo potrebujejo. Kot so dodali, naj nas tokratno Jezusovo vstajenje vabi k obnovi, ki bo daleč od zatiranj, diskriminacije, lakote in krivic. Sami Sveti deželi pa bomo s svojim darom lahko pomagali jeseni.
Vesela aleluja! Obhajamo najpomembnejši krščanski praznik - veliko noč. Spominjamo se največjega čudeža in temelja naše vere - vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Letos ga doživljamo še posebej poglobljeno. Ker je praznovanje zaznamovano z zdravstveno krizo, smo dobili priložnost, da nekoliko drugače kot običajno vsak pri sebi razmislimo, kako nam Gospod sporoča, da ostaja z nami. Procesijam z Najsvetejšim smo se morali v Sloveniji tokrat odpovedati, da bi obvarovali drug drugega. A zvonovi naših cerkva so nas zjutraj povabili k skupnemu zajtrku, povezali smo se na daljavo. Nato smo prek sodobnih medijev lahko spremljali praznične svete maše.
Trg svetega Petra v Vatikanu na veliko noč običajno napolnijo romarji iz vsega sveta. Tokrat je sameval. Papež Frančišek je sveto mašo dopoldne daroval v prazni vatikanski baziliki, a ne pri glavnem oltarju, kot smo vajeni ob velikih praznovanjih, temveč v absidi pod Berninijevim veličastnim vitražem, ki upodablja Svetega Duha in razkošno razsvetljuje ves prostor. Tam je postavljen oltar sedeža apostola Petra, kjer je papež Frančišek vodil evharistično bogoslužje, ki se je brez homilije nadaljevalo takoj po evangeliju. Ob koncu, malo po poldnevu, je sveti oče naslovil svoj velikonočni nagovor vsem ljudem dobre volje in podelil blagoslov Urbi et Orbi.
Jezus je vstal od mrtvih tudi to veliko noč, ostaja z nami in nas ne zapušča, nagovarja nas na drugačen način. To sporočajo slovenski škofje ordinariji v poslanicah ob največjem krščanskem prazniku, ki so jih naslovili na svoje sodelavce v duhovniški službi in na vernike. Niso mogli mimo razmer, v katerih smo se znašli zaradi novega koronavirusa in ki onemogočajo skupnostno obhajanje obredov v tem milostnem času. A iz njihovih misli vseeno veje optimizem.