Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče
Radijski utrip Blaž Lesnik
V tokratnem odlomku (evangelij 5. postne nedelje) najdejo tisti, ki so se spraševali glede tega, ali Grki (oziroma grški Judje) spadajo v občestvo, ki ga je ustvaril Jezus. Nekateri izmed teh grško govorečih Judov so želeli videti Jezusa. Filip, ki je bil iz Betsajde, mesta, kjer je bilo čutiti močan grški vpliv, jim je služil za prevajalca. Jezus je torej nagovoril tudi te grške Jude. In jim razodel ključne stvari o sebi.
Jezus, pomagaj mi sprejeti kot moje brate in sestre vse ljudi in mi pokaži, kako naj jih vzljubim tako, kot jih ljubiš ti. Samo tako bom lahko vsaj malo razumel globino tvoje ljubezni. Naj me ta ljubezen dvigne nad zaslepljenost sveta, ki ni zmožen ljubezni, ker išče in terja zase le to, kar hoče. Pritegni me k sebi, poveličaj me in me osvobodi!
V prvem obdobju krščanstva je bilo za kristjane pomembno vprašanje, če je Jezusova cerkev samo stvar Judov ali tudi drugih. Judje so takrat živeli v svoji domovini, ki so jo Rimljani imenovali Palestina, zelo veliko pa jih je bilo razseljenih po vsem Rimskem imperiju in tudi onkraj njega. Kulturno zelo močna in dokaj homogena skupina Judov je živela po grških mestih, in pa v Aleksandriji, v Egiptu. Ti Judje so ostali zvesti tempeljskemu kultu po eni strani, po drugi pa so razvijali svoj, nekoliko bolj grško obarvan slog življenja in misli – tudi njihov prvi jezik je bila grščina.
Sin človekov bo poveličan kmalu. Kdor bo vanj zaupal in bo pripravljen z njim umreti, bo tudi z njim poveličan pri Bogu. Tudi Jezus je vznemirjen zaradi trpljenja, ki ga čaka. Veliko bolj pa ga žene to, da bo izpolnil voljo svojega Očeta in z zaupanjem vanj poveličal njegovo ime. Jezus si ne želi trpljenja, zaveda pa se, da je soočenje s trpljenjem pot k zveličanju, ne samo zase temveč za vse, ki bodo zaupal vanj. Spomnimo se, da Jezus v tem trenutku nagovarja grške Jude, in tako sporoča njim in vsemu človeštvu, da lahko v njem najdejo zatočišče. Piko na i postavi še Bog Oče, ki se je takoj odzval na Jezusovo molitev : “Oče, poveličaj svoje ime!” in dal znamenje, ki je izpričevalo resničnosti Jezusovih besed. Nekateri so v znamenju prepoznali grmenje, drugi pa božji glas: “Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal!”
Jezus pove, da ta glas ni prišel zaradi njega, temveč vseh tam navzočih, pa naj bodo Judje ali Grki ali pa kaj tretjega, njim pričevanje o sledečem: Vladar tega sveta bo pregnan, Jezus bo povišan z zemlje in pritegnil bo vse k sebi. Vladar tega sveta, je božji nasprotovalec - satan, ki drži ljudi v temi in nevednosti, Jezus pa, ki ga je premagal, bo tiste, ki mu zaupajo pritegnil k sebi v stvarnost, ki prekaša zemeljsko. Tudi njegova smrt ni konec, temveč povišanje, nov in boljši začetek za vsakogar, ki mu zaupa.
RAZMISLI
Kdo po tvoje lahko pripada Jezusovi Cerkvi? Spomni se, da Jezus nagovarja vse in vsakovrstne ljudi, ne glede na njihovo poreklo, poklic, svetost ali grešnost. Kaj ti to pove o njegovi Cerkvi? Kako se počutiš v taki družbi?
Kaj ti odlomek pove o navezovanju na stvari, ki so del tega sveta, in kaj Jezus uči glede resnične polnosti življenja?
Ali lahko razumeš, da si lahko v pravem in polnem odnosu do stvari in ljudi šele, ko si jih nehaš lastiti?
Ali zaupaš, da Jezusu ve, kaj govori in ali si mu pripravljen slediti? Ni lahko, a zmoreš le, če mu zaupaš!
MOLITEV
Jezus, pomagaj mi sprejeti kot moje brate in sestre vse ljudi in mi pokaži, kako naj jih vzljubim tako, kot jih ljubiš ti. Samo tako bom lahko vsaj malo razumel globino tvoje ljubezni. Naj me ta ljubezen dvigne nad zaslepljenost sveta, ki ni zmožen ljubezni, ker išče in terja zase le to, kar hoče. Pritegni me k sebi, poveličaj me in me osvobodi!
