Dr. Peter Gregorčič | (foto: ARO)
Gregorčič: SD se je znašla v prostoru, kjer jo “razkosavata” Levica in Gibanje Svoboda
Politika Alen Salihović
Vprašanja o morebitnem predvolilnem povezovanju Socialnih demokratov pod vodstvom Matjaža Hana in nove stranke Prerod evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča so v zadnjih tednih sprožila številne odzive. Politični komentator Peter Gregorčič meni, da je pobuda za povezovanje predvsem izraz stiske, v kateri se je znašla SD, ter poskus pritiska na Prebiliča, da se odpove samostojnemu nastopu.
Gregorčič je spomnil na Hanovo previdnost in neodločnost v odzivanju na medijska vprašanja. Po njegovem je ključno, kakšna oblika povezovanja je sploh v igri. Skupna lista bi bila smiselna le, če bi stranki tvegali izpad iz parlamenta, a trenutne ankete kažejo, da niti SD niti Prerod parlamentarne uvrstitve ne bi nujno izgubili. Zato takšno združevanje nima logike, kakršno ima povezovanje na desnici, kjer se NSi povezuje z manjšimi strankami, da prepreči izgubo glasov pod pragom.
Kot možen scenarij Gregorčič omenja predvolilno koalicijo, kakršne smo videli v času KUL ali trojčka SD–Zares–LDS leta 2008. A tudi tu vidi temeljni problem: SD se je znašla v prostoru, kjer jo po njegovem “razkosava” Levica, ki pobira njen bolj radikalni del, in Gibanje Svoboda, ki krepi zmerni levi del. Ob nastopu Prebiličevega Preroda, ki nagovarja nezadovoljne volivce sredine, bi lahko SD potisnilo pod prag — in prav to naj bi povzročilo današnjo nervozo znotraj stranke.
Gregorčič o zakonu o RTVS
Ustavno sodišče je tudi minuli četrtek z dnevnega reda umaknilo obravnavo ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija – zakona, s katerim je po oceni kritikov vlada Roberta Goloba izvedla politično kadrovsko čistko na javnem zavodu. Očitki o zavlačevanju se stopnjujejo, med njimi pa je tudi politični komentator in pobudnik ustavne presoje Peter Gregorčič.
Gregoričič poudarja, da odločbe ni, zato je po njegovih besedah nemogoče komentirati kaj drugega kot »neodločitev«. Spomnil je, da presoje ustavnosti novele potekajo že od konca leta 2022. Pred kratkim sta bila njegova pobuda in zahteva državnega sveta sicer uvrščeni na predlog dnevnega reda, a je bila točka kasneje umaknjena.
»Tega si ne znam razlagati drugače, kot da se o tej zadevi za zdaj ne sme ne procesno ne vsebinsko odločiti,« pravi. Prepričan je, da gre za pravno preprosto vprašanje, o katerem sta že jasno odločali tako Evropsko sodišče za človekove pravice kot Sodišče EU – in sicer, da so politične kadrovske čistke nedopustne.
»Če na ustavnem sodišču ne bi šlo za politični aktivizem, bi o tej zadevi že odločili. Prepričan sem, da bi odločili v našo korist,« dodaja Gregorčič, ki meni, da bi razsodba tik pred volitvami škodila trenutni oblasti.
Po njegovem bi predsednik vlade Robert Golob na soočenjih težko pojasnjeval, da je bila ena prvih potez njegove vlade protiustavna.
Gregorčič je prepričan, da ustavno sodišče z zavlačevanjem igra politično igro, ki je po ustavi ne bi smelo, in s tem aktivno ščiti aktualnega predsednika vlade, ki naj bi svojo moč v celotnem mandatu uporabljal za osebne cilje.
Gregorčič ocenjuje, da je namen pogovorov tudi pritisk na Prebiliča. Če bi se odločil za povezovanje s SD, bi ga javnomnenjski voditelji hitro označili za politika, ki “je skočil v bazen, ne da bi preveril globino” — torej, da se umika od svojega projekta. S tem bi izgubil kredibilnost, stranka Prerod pa bi se razblinila, še preden bi sploh stopila na politični oder. Po Gregorčiču takšen scenarij koristi zgolj dvema obstoječima poloma levice in liberalnega centra, ki si medsebojno ohranjata prostor.
Edina možnost, da Prebilič politično preživi, je po njegovem samostojen nastop. Če te odločitve ne bo sprejel, Gregorčič ocenjuje, da je projekt Preroda praktično končan.
