Alen Salihović
Alen Salihović je urednik informativnega programa Radia Ognjišče.
Na praznik Marijinega vnebovzetja, ki po besedah novomeškega škofa in predsednika SŠK Andreja Sajeta »izraža eno najbolj tolažilnih verskih resnic«, so se verniki zbrali pri romarskem svetišču Marije Vnebovzete na Zaplazu. V pridigi je škof poudaril, da praznik razodeva, »kako globoko Bog spoštuje človeško telo« in da obljuba, izpolnjena v Mariji, velja tudi za vse verujoče.
Na Veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, so se množice romarjev zbrale pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pridigi vernike nagovoril kot »romarje upanja« in jih povabil, naj se v življenjskih preizkušnjah zgledujejo po Mariji, ki je »vse svoje življenje prehodila kot romarica za svojim Sinom in s svojim Sinom«.
V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem hranijo poseben zaklad – najstarejši Marijin kip na Slovenskem. Gre za lesen romarski kip Marije z Jezusom iz okoli leta 1220, izrezljan iz topolovega lesa, visok približno pol metra. Župnik Slavko Kalan pojasnjuje, da kip krasijo dragocene obleke, ki jih je v 17. in 18. stoletju sešile dominikanke. Marija ima enajst oblek različnih barv, ki jih menjujejo glede na liturgični čas in dogodke v župniji – včasih tudi dvakrat na mesec. Obleke so ohranjene v prvotni lepoti, nove pa nastajajo tudi kot zahvala za prejete milosti.
Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja so se romarji zbrali pri Mariji Pomagaj na Brezjah pri slovesni sveti maši, ki jo je po tradiciji daroval novomašnik, tokrat kapucin br. Ambrož Brezovšek. Po sveti maši je sledila procesija z milostno podobo Marije Pomagaj po vasi, v kateri so odmevale pesmi in litanije, nato pa celonočno bdenje v kapeli.
Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja, 14. avgusta 2025, je celjski škof Maksimilijan Matjaž na Tinskem spregovoril o globokem pomenu tega največjega Marijinega praznika. V ospredje je postavil tri kreposti, ki jih po Marijinem zgledu še posebej potrebujemo danes: zaupanje, poslušnost in pogumno odločitev. V pridigi je dejal še, da Slovenija ne potrebuje pomoči pri samomoru, temveč pomoč pri prepoznavanju dostojanstva življenja in skrbi za bolne ter ostarele.