EU v živo
Svet
V tokratni oddaji EU v živo bomo gostili evropsko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj. Z njo bomo govorili o tem kaj prinaša Lizbonska pogodba. Spomnimo, da je potem ko je češko ustavno sodišče odločilo, da je Lizbonska pogodba v celoti skladna s češko ustavo, predsednik Vaclav Klaus s podpisom zaključil ratifikacijski postopek na Češkem.
Klaus je tako postal še zadnji evropski voditelj, ki je podpisal ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Nova pogodba EU bo lahko v celotni EU začela veljati, ko bo vseh 27 držav članic v Rimu deponiralo ratifikacijske dokumente, in sicer prvi dan naslednjega meseca. Po Klausovem podpisu je verjetno, da bo pogodba uveljavljena 1. decembra.
Katere glavne institucionalne spremembe uvaja Pogodba?
Število komisarjev se bo z letom 2014 zmanjšalo, kar bo omogočilo učinkovitejše delo Evropske komisije. Tako ne bo več vsaka država imela svojega komisarja, ampak bodo komisarji predstavljali dve tretjini držav članic. Komisarji bodo imenovani po sistemu enakopravnega kroženja med državami članicami, njihov mandat pa bo trajal pet let. Vsaka država članica bo tako zastopana v dveh od treh zaporednih sestavah Evropske komisije.
V Evropskem parlamentu bo sedelo največ 751 poslancev. Število poslancev iz posamezne države je omejeno na največ 96 in najmanj 6.
Pogodba določa stalno mesto predsednika Evropskega sveta. Predsednika bo za dvoinpolletni mandat imenoval Evropski svet. Evropski svet bo tako lahko deloval bolj neprekinjeno in stabilno.
S Pogodbo bo Evropska unija dobila tudi visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki bo hkrati tudi podpredsednik Komisije in vodja Sveta za zunanje odnose. Tako bo EU okrepila doslednost zunanjih ukrepov in dobila prepoznaven obraz v svetu.
