Pogovor o predlogu družinskega zakonika
Sociala
Tema Pogovora o je bila družina, tista temeljna celica družbe in Cerkve, ki pa v zadnjem času doživlja številne spremembe in lahko rečemo tudi napade. Gostje so govorili o predlogu novega družinskega zakonika, ki je bil v ponedeljek v državnem zboru tudi v javni obravnavi.
V pogovoru smo najprej izpostavili nekatere pozitivne strani družinskega zakonika, zatem pa smo prešli na njegove pomanjkljivosti. Ena od spornih točk predloga družinskega zakonika je redefinicija družine. Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve mag. Ana Vodičar je izjavila, da je istospolna skupnost po svoji vsebini bistveno podobna zakonski zvezi, saj gre za neko stabilno povezanost dveh oseb, ki sta si blizu, si pomagata in se podpirata. Pri tem smo spregovorili o tem, kaj dejansko družina je in zakaj ne more vsaka oblika sobivanja odraslih in otrok že biti družina.
Sociologinja Tanja Rener pravi, da predlagani zakon nikomur ničesar ne jemlje, nikogar ne ogroža, ampak daje. Družinski zakonik po njenih besedah družino ustrezno definira, v njej pa je dobro ujeta tudi sociološka refleksija. Definicija družine je, kot pravi, "kratka in jasna", dobro razlikuje med družino in podobnimi oblikami ter ne diskriminira vnaprej. Ta nova opredelitev družine po mnenju udeležencev pogovora vodi do skrajnih absurdov, saj se ne omejuje le pri dveh odraslih, ampak lahko vključuje tudi več odraslih in otroke. Ker pa naj bi družinski zakonik le uzakonil dejansko stanje, pa se po besedah Meršeta ne bo ustavil le pri skupnostih ljudi, saj vemo, da takšni pojavi v družbi že obstajajo. Zakon naj bi družbeno stanje urejal, zgleda pa, kot da vnaša še več zmede.
Ko zakonik govori o različnih oblikah družine, po katerih je družina skoraj vsako sobivanje odraslih in otrok, pa hkrati trdi, da stari starši z vnukom ne morejo biti družina, četudi odrasli sorodnik individualno in trajno skrbi za mladoletnika, kajti med sorodniki po našem pravu ni nobenih dolžnosti. Tukaj v diskriminiran položaj postavlja stare starše.
Predlagatelji in zagovorniki družinskega zakonika govorijo o številnih oblikah družin, kot so zakonski pari, ločeni (med drugim uporabljajo milejši izraz razporočeni), na novo sestavljene družine, istospolni pari, samohranilci, pri tem pa se zdi, kot da vse te oblike za otroka in družinske člane predstavljajo enako varno okolje in pogoje za rast in vzgojo. Pa vendar iz izkušnje vemo, da vsaka razveza in druge oblike nesoglasij v družinah na njenih članih pustijo globok pečat bolečine.
Ključen cilj reforme družinskega prava naj bi bil po mnenju predlagateljev zaščita interesov otroka. Pa vendar zakonik pri možnosti posvojitve otrok istospolnih partnerjev v ospredje postavlja pravico odraslih in ne otroka. S tem že v zakonu otrokom odvzema pravico do očeta in matere, ki sta nujno potrebna za njegov uravnotežen razvoj.
Tako v prejšnjem zakonu, kot tudi v novem družinskem zakoniku je prava, normalna družina z ekonomskega vidika diskriminirana. Veliko več možnosti za razne dodatke ima namreč mama ali oče samohranilec, kar je veljalo že v dosedanjem zakonu. Posledica tega je, da smo v Evropi država z najnižjim deležem števila sklenjenih zakonskih zvez na 1000 prebivalcev.
Družba, kjer je vse relativno in vse dovoljeno, družba, ki nima meja, je po izkušnjah iz preteklosti (poglejmo le rimsko cesarstvo) obsojena na propad. Zato naj bi prav kristjani oznanjali resnico, ki se postavlja nasproti relativizmu tudi pri postavljanju moralnih norm.
Predlagatelj trdi, da naj bi omenjeni predlog družinskega zakonika obravnaval celotno družinsko problematiko. Zato nas zanima, kaj bo država storila za to, da družine ne bi razpadale, saj vemo, da vsaka ločitev pusti globoke rane v srcih ljudi, še posebej otrok. To, da država predlaga relativizacijo družine, njen razpad namreč le še pospešuje. In kaj bo država naredila, da bi mlade pripravila na družinsko življenje? Jim pomagala soočiti se s težavami, s katerimi se srečuje vsak par?
Od nedelje bomo na Radiu Ognjišče objavljali kratke prispevke ali pogovore o pomenu in vlogi družine. S tem se bomo pripravljali na Dan družin, ki bo prihodnjo soboto, 24. oktobra od 14. do 17. ure na Prešernovem trgu v Ljubljani. Že zdaj vas vse vabimo, da pridete 24. oktobra v Ljubljano in z nami praznujete vrednoto družine.
