Pogovor ob 50. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana

Politika 11. 11. 2009, 10:20

16. novembra bo minilo 50 let od smrti teologa, pravnika in ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana. Tega smo se spomnili tudi v Pogovoru o. Z zgodovinarko in zelo dobro poznavalko zgodovinskih dejstev škofa Gregorija Rožmana dr. Tamaro Grisser Pečar in nekdanjim državnim tožilcem Antonom Drobničem - človekom, ki je ob razveljavitvi sodbe dejal, da je pravica pri nas zelo počasna, smo se pogovarjali tudi o odnosu škofa Rožmana do okupatorja.

Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar je omenila citate, ki so jih pripisovali škofu Rožmanu, pa so bili pogosto povsem izmišljeni. Neresnična je tudi trditev, da je interveniral samo za tiste, ki so šli k domobrancem. „Kako je mogel škof leta 1942 vedeti, kdo bo šel po italijanski kapitulaciji septembra 43 in po ustanovitvi slovenskega domobranstva konec leta 43 k domobrancem.“

Škof Rožman je bil po besedah Tamare Griessser Pečar najprej dušni pastir. „Ko je pomagal ljudem, ko ni hotel pustiti svojih fantov na cedilu pred domobransko prisego in je zanje v odsotnosti nemških vojakov maševal, ko je interveniral za pregnance, begunce, talce, internirance, Jude, za pravoslavne Srbe na Hrvaškem, za otroke, za duhovnike, za jugoslovanske oficirje, itd. Najbolj znana je njegova intervencija za komunističnega aktivista Toneta Tomšiča pa tudi za njegovo ženo,“ je dejala Grisser Pečarjeva. Škof Rožman se je tudi osebno večkrat zavzel za obsojence in mnoge med njimi tudi rešil. Hkrati pa kritika, da ni nikoli dvignil glasu proti okupatorju po besedah Griesser Pečarjeve ni resnična. Kar dvakrat je namreč škof Rožman fašizem jasno obsodil.

Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič pa je zatrdil, da druge možnosti kot zaustavitev kazenskega pregona ni bilo. "Jaz bi bil bolj zadovoljen, da bi se izvedel postopek, kot sem prvotno nameraval, zato je to edina zadeva, v kateri sem predlagal obnovo postopka," je pojasnil in dodal, da je sodišče tedaj nasprotovalo obnovi postopka. "Vsaka sramota enkrat propade in tudi ta je propadla, pač na tak način kot je sedaj še možno," je povedal Drobnič.

Spomnimo, da je škof Rožman po končanem bogoslovju in duhovniškem posvečenju v Celovcu nadaljeval študij na Dunaju, kjer je 1912 doktoriral. Po vrnitvi na Koroško je bil prefekt v celovškem semenišču in predavatelj kánonskega prava. Isti predmet je predaval na novoustanovljeni teološki fakulteti v Ljubljani.

Škof Gregorij Rožman

Papež Pij XI. ga je leta 1929 imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa, naslednje leto pa je nasledil škofa Jegliča. V času svoje službe je organiziral 2. evharistični kongres za Jugoslavijo (1935) in 6. mednarodni kongres Kristusa Kralja (1939). V letu pred začetkom vojne je vodil škofijsko sinodo in izdal Zakonik ljubljanske škofije in Pastoralne inštrukcije.

Prizadeval si je za poživitev verskega življenja in aktivnejšo vlogo katolištva v vsakdanjem življenju Slovencev. Bil pa je tudi velik ideološki nasprotnik komunizma. To je zaznamovalo njegovo zadržanje med 2. svetovno vojno in njegov odnos do okupatorja, ki še vedno ni popolnoma raziskan. Znano je, da je bila tako imenovana vdanostna izjava italijanski oblasti ponarejena. 5. maja 1945 je zapustil domovino in preko Avstrije odšel v Združene države Amerike.

V njegovi odsotnosti mu je na procesu sodilo vojaško sodišče. Vrhovno sodišče v Ljubljani je zaradi procesnih napak 1. oktobra 2007 to sodbo razveljavilo, na veliki petek 2009 pa je bil postopek zoper njega ustavljen. Gregorij Rožman je do smrti ostal ljubljanski škof in nadaljeval s svojim pastirskim delom med izseljenci.