Kaj sporočajo prvi ministrski odstopi?

Naš pogled | 13.10.2009, 12:27

Kljub nizkim temperaturam, ki so pospremile začetek novega delovnega tedna, je premierju Borutu Pahorju še kako vroče. Kljub odločenosti, da med krizo ne bo menjaval ministrov, je postavljen pred dejstvo, da po manj kot letu dni krmarjenja slovenske ladje, njegovo posadko zapušča Zlata Ploštajner. A ne bo edina. O odhodu namreč razmišlja tudi Borut Miklavčič. S tem ne eden ne drugi ne podira rekorda, saj smo v preteklih vladah doživeli že krajša opravljanja ministrske funkcije. Zaradi njune odločitve tudi ni pričakovati kakšnih večjih pretresov in prerekanj v zdajšnji koaliciji. Odhajata namreč zaradi zdravstvenih razlogov in ne zaradi napake, nezadovoljstva premierja ali nezaupnice.

Kot je pojasnila Ploštajnerjeva, želi vodenje službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko prepustiti nekomu, ki bo imel več moči, tako z zdravstvene kot tudi s politične strani. Pa se ustavimo pri politični ... V zadnjih dneh so se namreč pojavila ugibanja, da so v ozadju njene odločitve nesoglasja v vladi. Menda naj bi večkrat prišla navzkriž z ministrom za razvoj in evropske zadeve Mitjem Gasparijem, poudarjajo nekateri, spet drugi menijo, da odhaja zaradi očitkov o nezadostnem črpanju evropskih sredstev in nezadostni strokovnosti vladne službe. Ploštajnerjeva je takšna namigovanja zanikala in poudarila, da v življenju mnogokrat naletimo na nesoglasja, ki pa so v dobršni meri interesa vpletenih strani pogosto relativno lahko rešljiva.

Tudi minister za zdravje Borut Miklavčič skorajda ne pušča dvoma o tem, da bo zapustil vladno posadko. Poudarja namreč, da ta potrebuje ministre, ki so sposobni delati 12 ur na dan, sam pa ne verjame, da bo še kdaj tako zdrav, da bi lahko zdržal ta ritem. Odstopa sicer še ni ponudil. Premierja je le seznanil s svojim zdravstvenim stanjem, od katerega bo tudi odvisno, kako bo delal v prihodnje. Za zdaj sta se dogovorila, da svoje delo s skrajšanim delovnim časom opravlja do novega leta.

Pahorja zdaj čaka zahtevno iskanje naslednikov Ploštajnerjeve in Miklavčiča. Mesto v ministrski ekipi, ki beleži precej nizko podporo, gotovo ni mamljivo. Pa vendar je v medijih že zaslediti imena pogumnežev, ki bi lahko ugriznili v kislo jabolko. Glede na to, da je ob delitvi resorjev vladna služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pripadla DeSUS-u, stranka pričakuje, da bo koalicija tudi zdaj potrdila enega od njenih kandidatov. V igri naj bi bili trije kandidati, eden od njih iz Pomurja. Neuradno se omenjata državni sekretar Andrej Horvat in Meta Vesel Valentinčič, tretji kandidat pa je po pisanju enega od slovenskih časopisov Avgust Heričko, član mestnega sveta DeSUS-a v Mariboru.

Tudi pri imenovanju novega ministra za zdravje Pahor ne bo smel predolgo oklevati, predvsem zato, ker je ta resor trenutno ena ključnih točk vladnih projektov. Miklavčič do konca decembra ostaja predvsem zaradi sprejemanja proračunov za prihodnji dve leti, pripravljena pa naj bi bila tudi že oba sistemska zakona: o zdravstveni dejavnosti ter zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Kdo bo obul njegove čevlje? V javnost so pricurljala naslednja imena: Julijana Bizjak Mlakar, sicer poslanka, Dorjan Marušič, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za zdravje, ki je bil v ožjem izboru že lani pri sestavljanju vlade, in celo Dušan Keber, ki je v preteklosti že vodil ta resor.

Ob prvem ministrskem odhodu in napovedi odhoda se postavlja vprašanje, ali se obeta še kakšna menjava. Morda bi jo celo potrebovali. Spomnimo, da je v slabem letu mandata te vlade močno odmevalo nekaj „krepkih“, ki jih je izrekel minister za finance Franc Križanič. Premier mu je stopil v bran še z eno „krepko“: da minister bolje dela, kot govori, govori pa preveč. „Krepko laž“ si je medtem privoščil minister za visoko šolstvo znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Medijem in javnosti je lagal o svojem premoženju in zatajil lastniški delež v podjetju Ultra Sum. Tudi takrat Pahor ni udaril po mizi - Golobiča je iz zagate spravil z opravičilom, da dela dobro in po svojih najboljših močeh.

Premier se prav tako ne more otresti namigov o nezadovoljstvu nekaterih članov njegove ekipe. Potem ko je za silo potolažil ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, ki je razmišljal o odstopu, ker so se v koaliciji precej razhajali glede reševanja ključnih gospodarskih vprašanj, naj bi sodelovanje v vladi s sprejetjem intervencijskega zakona pogojevala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ministrico za obrambo Ljubico Jelušič pa naj bi motilo krčenje sredstev obrambnega proračuna.

Sprememb za zdaj še ni pričakovati, čeprav so vse glasnejše napovedi, da bi se lahko zgodile po začetku parlamentarnih postopkov proračunov za leti 2010 in 2011. Vse skupaj je sicer voda na mlin opoziciji, ki vseskozi opozarja na neustrezno spopadanje naše države z gospodarsko krizo, odločitvi Ploštajnerjeve in Miklavčiča pa ocenjuje kot nekakšen vrh ledene gore. Najradikalnejše stališče je zavzela Slovenska demokratska stranka z idejo o vzpostavitvi tehnične vlade, čeprav kot najboljši možni protikrizni ukrep vidi predčasne volitve. A tehnična vlada bi bila vsaj obliž, zasilna rešitev v položaju, ko ni druge možnosti. Prvak SDS-a Janez Janša je tudi zbodel Pahorja s pobudo za imenovanje evropskega komisarja iz Slovenije Janeza Potočnika za mandatarja za sestavo takšne vlade. Ali gre za provokacijo in ponazoritev nesposobnosti zdajšnjega vodenja vlade, najbolje ve Janša sam. A roko na srce, to ob vseh Pahorjevih potezah, ki smo jim priča, verjetno niti ni potrebno.