Nadškof Anton Stres: Vsaka služba v Cerkvi je služenje v dobro vseh vernikov

Cerkev na Slovenskem | 28.11.2009, 13:30

Novi ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je danes dejal, da se zaveda, da je "vsaka služba v Cerkvi, posebej pa še služba škofa v največji škofiji v državi s sedežem v glavnem mestu, služenje, ki bi ga rad opravljal v dobro vseh vernikov". Dosedanji ljubljanski nadškof Alojz Uran pa je dejal, da je pripravljen na sodelovanje.

Kardinal in nekdanji ljubljanski nadškof metropolit Franc Rode je Antonu Stresu čestital za današnje imenovanje na mesto ljubljanskega nadškofa metropolita. Cerkev na Slovenskem z njim po Rodetovih besedah stopa v novo obdobje, so sporočili iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference.

Rode je zapisal, da kot nekdanji nadškof ve, kolikšne naloge so pred Stresom in kakšni izzivi ga čakajo. "Obljubljam vam svojo pomoč in svojo bližino," je poudaril.

Omenil je tudi dosedanjega ljubljanskega nadškofa metropolita Urana. "Pet let se je z vsem žarom svojega srca razdajal Božjemu ljudstvu in izgoreval za sveti evangelij, kar je vplivalo tudi na njegovo zdravje," je zapisal Rode. Po njegovih besedah mu ljubljanska nadškofija dolguje trajno hvaležnost.

Prav tako je Rode čestital tudi Marjanu Turnšku za imenovanje na mesto mariborskega nadškofa pomočnika ter Petru Štumpfu za imenovanje na mesto murskosoboškega škofa.

Več: http://www.rkc.si

Izjava nekdanjega ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Alojza Urana

Dragi gospod nadškof msgr. dr. Anton Stres, spoštovani navzoči!

Odgovorno službo ordinarija v ljubljanski nadškofiji mi je 25. oktobra 2004 zaupal tedanji Petrov naslednik Janez Pavel II. Do takrat je preteklo že 11 let od škofovskega posvečenja, ki sem ga po rokah istega papeža prejel na praznik Gospodovega razglašenja v baziliki sv. Petra v Rimu leta 1993.

Ljubljanski nadškofiji sem v teh letih posvetil vse svoje življenje, moči, darove, ki mi jih je Gospod naklonil, saj sem imel ves čas pred očmi Jezusove besede: »Dobri pastir da svoje življenje za ovce.« (Jn 10,11)

»Da, Oče«. V tem škofovskem geslu sem videl vse svoje upanje in delo, kot sem rekel ob imenovanju za ljubljanskega nadškofa metropolita. Po svojih močeh sem poskušal vedno in povsod izpolniti tisto, kar sem prepoznal kot Božjo voljo. »Da, Oče« ponovim tudi danes, ko je apostolski nuncij uradno sporočil, da je papež Benedikt XVI. iz zdravstvenih razlogov sprejel mojo odpoved službi ordinarija in imenoval novega pastirja za ljubljansko nadškofijo.

Gospodu in vsem, s katerimi sem v teh letih sodeloval ali pa so moje delo spremljali z dobrohotnostjo, še posebej duhovnikom, redovnikom in redovnicam ter vernikom iz naše nadškofije, izrekam zahvalo za vse prejete darove na skupni poti, ki nam jo je Gospod dal prehoditi v teh letih. Bogu hvala za vse, kar ste v petih letih mojega vodenja nadškofije iz ljubezni do Kristusa in njegove Cerkve storili dobrega in plemenitega. Hvala za številna srečanja po župnijah in skupinah, kjer sem občutil življenje naše Cerkve. Neizmerno sem hvaležen za trdno vero, upanje in ljubezen, s katero me je Gospod podpiral sredi vseh težav, s katerimi sem se na odgovornem mestu soočal. Hvaležen sem za dar Svetega Duha, ki mi je odpiral srce za to, kar je želel spregovoriti tej Cerkvi, ko so predvsem v molitvi dozorevale moje odločitve.

To je bil čas intenzivnega dogajanja. Na področju osebnih sprememb naj omenim smrt papeža Janeza Pavla II. in izvolitev Benedikta XVI., imenovanje ljubljanskega pomožnega škofa msgr. dr. Antona Jamnika, odhode v večnost škofa msgr. Jožefa Kvasa, nadškofa msgr. dr. Alojzija Šuštarja in nadškofa msgr. dr. Franca Perka, imenovanje mojega prednika msgr. dr. Franca Rodeta za kardinala. V Cerkvi na Slovenskem smo bili priče ustanovitvi novih škofij in metropolije z imenovanjem novih škofov ter se posvetili pripravi na obisk ad limina in slovenski pastoralni dan. Med glavno dogajanje v nadškofiji sodijo ustanavljanje novih potrebnih struktur, spremljanje priprav na Katoliški inštitut in ustanovitev prve katoliške osnovne šole, zaključek škofijskega dela postopka za razglasitev nadškofa msgr. Antona Vovka za blaženega ter razveljavitev krivične obsodbe škofa msgr. dr. Gregorija Rožmana, v zadnjem času pa tudi načrtovanje slovenskega evharističnega kongresa.

Odpoved voditeljski službi ne pomeni odpovedi žrtvi, ki jo še naprej rad sprejmem za to Cerkev, za to ljudstvo, iz katerega me je Gospod poklical. Kristusova zvestoba je trden temelj, na katerem je vedno zgrajena naša zvestoba. Sredi vseh sprememb Gospod varuje, vodi in gradi svojo Cerkev. To je Gospodovo delo, s katerim želim še naprej sodelovati, da se bo Božje kraljestvo v nas in med nami utrjevalo in širilo.

Ko se Bogu zahvaljujem za njegovo ljubezen, ki mi jo je izkazal tudi po zvestih sodelavcih in molivcih, hkrati prosim odpuščanja za vse pomanjkljivosti v izpolnjevanju odgovornosti, ki mi je bila zaupana. Rad odpuščam vsem, kar ni bilo prav. Iskreno pred Bogom z apostolom lahko rečem: »Mislim, da moje življenje ni omembe vredno, samo da dokončam svoj tek in dovršim službo, ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa, da izpričam evangelij o Božji milosti,« (Apd 20,24), kjer koli in dokler me bo Gospod ohranjal pri življenju.

Dragi sobrat Tone, bratsko ti izrekam dobrodošlico in ti želim, da bi Božja mati Marija in naši svetniški kandidati izprosili zate vse potrebne milosti, da bi mogel do konca vzljubiti to Cerkev, ki ti je zaupana. Naj bo tvoja vera, upanje in ljubezen do Kristusa tolikšna, da prejmeš od njega vse tisto, kar presega človeške moči za novo odgovorno poslanstvo v Ljubljani. Naj bo res vse zaradi evangelija!

Moje duhovniško srce bo vedno odprto in pripravljeno sodelovati v vsem, kar boš v svoji pastirski modrosti prepoznal kot dobro za Božje ljudstvo.

V prihodnost gledam s trdno vero, ki izvira iz Kristusovih besed prvaku apostolov: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala.« (Mt 16,18)

msgr. Alojz Uran nekdanji ljubljanski nadškof

Izjava novega ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. dr. Antona Stresa

V tej prvi izjavi po imenovanju za ljubljanskega nadškofa in metropolita bi rad izrekel besedo zahvale, pozdrava in prošnje.

1. V tem trenutku sem svetemu očetu Benediktu XVI. dolžan zahvalo za zaupanje, ki mi ga je izkazal s tem imenovanjem, kakor ga izkazal tudi novemu mariborskemu nadškofu koadjutorju msgr. dr. Turnšku in novemu soboškemu škofu msgr. dr. Štumpfu. Zavedam se, da je vsaka služba v Cerkvi, posebej pa še služba škofa v največji škofiji v državi s sedežem v glavnem mestu, služenje, ki bi ga rad opravljal v dobro vseh naših vernikov. V tem duhu služenja sprejemam nalogo, ki mi jo je zaupal sveti oče.

2. Ob tej priložnosti izrekam posebno zahvalo dosedanjemu nadškofu metropolitu msgr. Alojzu Uranu. Ljubljansko nadškofijo je vodil z njemu lastno prisrčnostjo, prijaznostjo, veseljem in pogumom kot pravi pastir, ki je blizu svojim vernikom in duhovnikom. Ljubljansko nadškofijo sprejemam v urejenem in zglednem stanju in za vse to sem dosedanjemu nadškofu iskreno hvaležen. Ravno tako pa sem mu tudi hvaležen za pripravljenost, da mi še naprej pomaga in s svojimi bogatimi izkušnjami stoji ob strani. Srčno upam, da mu bo ta razbremenitev in zdravljenje, ki ga še čaka, povrnilo moči, da bova lahko sodelovala tudi v prihodnje.

3. Potem bi pa rad pozdravil vse svoje nove sodelavce v nadškofiji. To so seveda najprej pomožni škof msgr. dr. Jamnik, duhovniki in diakoni. Zelo dobro se zavedam, da škof brez duhovnikov ne more nič, kakor velja tudi obratno. Vsi skupaj pa lahko naredimo veliko. Prav tako pozdravljam bogoslovce, ki se na duhovniško služenje pripravljajo, in se veselim njihove velikodušnosti.

4. Sodelavci pa nismo samo duhovniki, ampak vsi člani Božjega ljudstva, le da smo to vsak na svoj način. Vsem laiškim sodelavcem po župnijah in drugih cerkvenih ustanovah izrekam iskren pozdrav in jih prosim, da bi to velikodušno in prostovoljno sodelovanje, ki je edino resnično bogastvo Cerkve, gojili in razvijali še naprej. Veselim se vsega tega sodelovanja, pri tem pa želim pospeševati edinost in medsebojno pomoč.

5. Prav poseben pozdrav velja redovnicam in redovnikom, ki živijo na območju ljubljanske nadškofije. Brez redovništva ni Cerkve, redovniki so najbolj izpostavljeni pričevalci za Božje kraljestvo in vsaki redovni skupnosti bi rad pomagal k čim večji zvestobi njenemu izvirnemu poslanstvu in njeni karizmi.

6. Pozdravljam tudi vernike drugih krščanskih veroizpovedi, posebej še pravoslavne in evangeličane, pa člane islamske verske skupnosti in Jude. Prav tako pozdravljam pripadnike drugih svetovnih verstev kakor tudi pripadnike drugačnih prepričanj. V medsebojnem spoštovanju želim sodelovati z vsemi in se truditi za pravične odnose, mirno sožitje in skupno dobro.

7. Kot nadškof glavnega mesta naše države pozdravljam našo državno oblast. Odnosi med državo in Cerkvijo se sicer počasi, a vendarle urejajo v smeri evropskih standardov. Rad bi prispeval k temu, da bi uresničili še tisto, kar nam na tem področju manjka. Cerkve se ni treba bati. Nimamo drugega namena, kakor da oznanjamo evangeljske vrednote pravičnosti in ljubezni. Katoliška Cerkev in njeni člani v Republiki Sloveniji nimamo in ne pričakujemo privilegijev, smemo pa pričakovati, da bomo za svoje poslanstvo imeli enake možnosti, kakor jih ima Cerkev v drugih primerljivih evropskih državah. Nič več in nič manj.

8. Med različnimi skupinami med našimi verniki bi še posebej rad pozdravil mlade. Vem, da so tarča številnih pohlepov in ponudb. Želim si, da bi našli in prepoznali v Katoliški Cerkvi prostor, kjer lahko najdejo tisto, kar je najpotrebnejše za njihovo življenje: smisel življenja. Ta pa je v tisti nesebični in požrtvovalni, darovanjski ljubezni, ki jo za nas uteleša Božji Sin Jezus Kristus.

9. Mladi pa izhajajo iz naših družin in samo družin. Obljubljam, da bo Cerkev še naprej trdno stala za vrednoto družine in da se bomo v naši nadškofiji tudi v prihodnje močno trudili za razvoj kulture življenja, za kulturo družine v pravem pomenu besede.

10. Kar pride nazadnje, je na koncu zato, da je še bolj poudarjeno. To so tisti med nami, ki najbolj potrebujejo našo solidarnost. Bolni in invalidi, ljudje, ki jih preizkušajo brezposelnost, revščina, osamljenost ali kakršna koli druga stiska. V naši Cerkvi obstaja lepo število dobrodelnih organizacij. Karitas je najbolj znana, a ni edina. Naš temeljni krščanski poklic je, da vero v Božjo ljubezen, ki jo izpovedujemo, tudi uresničujemo v konkretnih dejanjih. S pomočjo številnih prostovoljcev, ki delujejo v teh naših organizacijah, nam to uspeva, želim pa narediti vse, da bi na tem področju naredili še več, vedno več, ker ne bo nikoli preveč.

11. Spoštovani! Delo v nadškofiji bom prevzel v mesecu januarju, do takrat pa se bom seveda seznanil s stanjem v ljubljanski nadškofiji, saj teče že deseto leto, odkar sem iz nje odsoten. Prej sem živel v Ljubljani z raznimi presledki skoraj 30 let. Zavedam se, da je pred menoj težka naloga, ki pa jo prevzemam v duhu mojega gesla: »Vse zaradi evangelija« in predvsem v zaupanju na Božjo pomoč.

12. To so moji pozdravi, pa tudi moje prošnje, ki jih želim strniti v eno samo: postajajmo vedno bolj občestvo, vedno bolj povezani med seboj v skupni veri, upanju in ljubezni, da bomo lahko izpolnili naše temeljno poslanstvo na ozemlju naše nadškofije in v vsej naši domovini: da bomo prepričljivo izpričali našo vero v Božjo ljubezen, ki se nam je razodela v Jezusu Kristusu in ki edina zasluži, da ji verujemo, vanjo zaupamo in se ji predamo, da nas prevzame.

msgr. dr. Anton Stres ljubljanski nadškof metropolit

Izjava novega mariborskega nadškofa pomočnika msgr. dr. Marjana Turnška

Dragi duhovniki, diakon, bogoslovci, drage redovnice in redovniki, dragi verniki murskosoboške škofije, bratje in sestre!

Sveti oče Benedikt XVI. je mladi Škofiji Murska Sobota danes imenoval novega škofa ordinarija, to je prekmurskega rojaka mgsr. dr. Petra Štumpfa. Novoimenovanemu murskosoboškemu škofu iskreno čestitam in kličem obilje Božjega blagoslova na njegovo novo škofovsko služenje!

Mene pa papež po dobrih treh letih in pol pošilja za nadškofa pomočnika v mariborsko nadškofijo.

Ob tem hiti moja misel najprej k vam, dragi duhovniki z veliko hvaležnostjo, da ste bili pripravljeni skupaj z menoj potrpežljivo graditi temelje novi krajevni Cerkvi. Hvala za vašo zvestobo in gorečnost! V veselje mi je bilo skupaj z vami pogumno zastavljali prve korake samostojne pastoralne dejavnosti v službi rasti Božjega kraljestva med našimi verniki. Verjamem, da boste postavljene temelje z Božjo pomočjo nadgradili z novo evangelizacijo.

Dragi verniki naših župnij, vedno sem bil veselo presenečen nad vašo dobroto in pripravljenostjo za sodelovanje. Tudi vam velja moja hvaležnost, saj ste me ob obiskih na župnijah vedno velikodušno sprejemali, prisluhnili mojemu oznanjevanju in bili vedno bolj pripravljeni sodelovati pri izgradnji in poživljanju župnijskih občestev. Želim si, da bi z novim škofom naprej uspešno utrjevali v vaših okoljih cerkveno zavest in pripadnost Kristusu. Še posebej vam želim, da bi zmogli uspešno prenesti zaklad vere mladim rodovom in da bi pokrajine na obeh straneh Mure čim prej spet postale »žitnica duhovnih poklicev«.

Ko se priporočam v molitev, vam vsem zagotavljam, da vas bom v molitvenem spominu vedno polagal na evharistični oltar. Ohranjajte in poživljajte pripadnost ter zvestobo Cerkvi in Kristusu!

msgr. dr. Marjan Turnšek mariborski nadškof pomočnik