"Če ne razglasimo katastrofe, ne bo nihče poslušal."
Komentarji | 09.12.2009, 09:15
Novinarka Helena Škrlec je v tokratnem "Sredinem pogledu v svet" pod drobnogled vzela afero "ClimateGate," ki predpostavlja, da za podnebne spremembe nismo krivi ljudje.
Oči svetovne javnosti so te dni uprte v dansko prestolnico. Svetovni voditelji bodo namreč na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah skušali doseči nov dogovor glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki bo nasledil zdajšnji Kjotski protokol. Napovedi niso najboljše, vse skupaj pa naj bi še poslabšala afera, ki so jo poimenovali “ClimateGate”, temelji pa na predpostavki, da za podnebne spremembe nismo krivi ljudje.
Afera “ClimateGate” je izbruhnila novembra. Splet je preplavila novica o vdoru hekerjev v računalniški sistem Centra za podnebne raziskave na britanski univerzi East Anglia, kjer imajo enega najobsežnejših svetovnih arhivov o spremembi temperature skozi leta. Meritve tamkajšnjih znanstvenikov in podnebnih strokovnjakov so tudi eden štirih uradnih virov za poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe. Hekerjem naj bi s strežnikov uspelo prenesti 10 megabajtov podatkov, med drugim več sto elektronskih sporočil, ki so si jih znanstveniki z vsega sveta pošiljali zadnjih 13 let. Vsebovala so dogovarjanja znanstvenikov, kako se bojevati proti podnebnim skeptikom, ki so prepričani, da za segrevanje ozračja niso krivi ljudje, kako ponarediti določene podatke in celo kako uničiti nekatere dokumente.
“Dejstvo je, da ne moremo podati razloga za pomanjkanje segrevanja v tem trenutku in to je nezaslišano,” je v eni izmed elektronskih pošt napisal Kevin Trenberth, klimatolog iz koloradskega centra za atmosferske raziskave. Na vseobsežno okoljsko zaroto pa namiguje tudi citat prvega predsednika Medvladnega odbora za podnebne spremembe Johna Houghtona, ki je med drugim zapisal: “Če ne razglasimo katastrofe, ne bo nihče poslušal.”
Da so sporočila resnična, potrjuje direktor prej omenjene raziskovalne enote, Phil Jones, ki se je znašel v središču škandala. Pravzaprav je v ospredju njegova pošta iz leta 1999, v kateri razglablja, kako ukaniti javnost, da bi prikrili upad v svetovnih temperaturah. A Jones zanika kakršnokoli zaroto in zatrjuje, da so bile izjave vzete iz konteksta. Priznal je, da se nekaterih sporočil sramuje, da je v njih slabo izbiral besede in da je veliko takih, ki so bila poslana v afektu. Ob tem dodaja, da v Centru za podnebne raziskave niso brisali elektronske pošte ali dokumentov in da nikoli ne bi manipulirali s podatki. Poudarja pa še, da tudi dvom o njihovih podatkih ne more spodkopati dejstva, da se planet segreva, saj je na voljo še veliko drugih podatkov, ki dokazujejo enako.
Pritrjujejo mu številni znanstveniki, ko pravijo, da razkrita elektronska pošta ni nič drugega kot nezakonito pridobljena zasebna korespondenca, v kateri se vpleteni izražajo bolj odkrito in domače, skeptiki pa jo bodo takoj pograbili in trdili, da so razkrinkali prevaro. Menijo še, da je bila afera skrbno naravnana na čas pred podnebno konferenco. Izkazalo se je namreč, da bi podatki lahko bili pomemben dejavnik na pogajanjih v Köbenhavnu, kjer naj bi dosegli nov podnebni sporazum, ki bo nadomestil kjotski protokol.
Da bo odkritje močno vplivalo na podnebni vrh in da bo onemogočilo cilj pogajanj, je prepričan glavni podnebni pogajalec Savdske Arabije Mohamed Al Saban, ki je tudi eden izmed vodilnih pogajalcev skupine držav v razvoju. Tem dogovor, ki naj bi ga sklenili na Danskem, ni všeč, saj v nasprotju s kjotskim protokolom nalaga obveznosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov tudi njim. Prispevki teh držav bodo sicer manjši kot tisti razvitih, deležne bodo tudi pomoči, a ne bodo brez obveznosti kot prej.
Večina znanstvenikov je prepričanih, da elektronska pošta, ki so jo prestregli na univerzi East Anglia, ne bo spremenila dejstva, da so za podnebne spremembe krivi ljudje. Po njihovem je od tega, kaj piše v spornih sporočilih, pomembneje to, česar v njih ne moremo najti. Kot pravijo, ni dokazov o svetovni zaroti in ponarejanju podatkov ter priznanja, da je globalno segrevanje prevara, dodajajo pa, da elektronska sporočila podcenjujejo znanstvene dokaze o podnebnih spremembah, ki naj bi jih povzročili človeški izpusti toplogrednih plinov v ozračje.
“Obstaja soglasje med znanstveniki po vsem svetu, da so podnebne spremembe resnične in da jih ni treba spodbijati,” je povedal Michael Mann z univerze v Pensilvaniji. Tiskovna predstavnica Evropske komisije je povedala, da je ne glede na odkrito afero znanstveno dokazano, da smo za podnebne spremembe odgovorni ljudje, brez primernega ukrepanja pa se bodo po njenem le nadaljevale in škodovale naravi. Zdajšnji predsednik medvladne skupine Združenih narodov za podnebne spremembe Rajendra Pachauri je medtem “ClimateGate” označil kot poskus diskreditacije in branil ugled organizacije, kjer so, kot poudarja, znanstvena dognanja in dokazi pošteni, nevtralni in objektivni. Da je bila afera pričakovana, pa pojasnjuje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Kakorkoli že, podnebna konferenca je kljub temu v polnem teku. V Köbenhavnu se je zbralo približno 15 tisoč delegatov 192-ih držav članic Združenih narodov, pridružilo pa naj bi se jim še več kot 100 svetovnih voditeljev. Konferenca verjetno ne bo prinesla idealnega scenarija, a upanje, da bo čim prej dosežen kar se da dober in obvezujoč dogovor, ostaja. Koliko bo na to vplival “ClimateGate”, pa bo pokazal čas.
