V prvih sto dneh dejavno, veliko srečanj z rojaki

Slovenci po svetu 10. 09. 2026, 15:11 Matjaž Merljak

Ob prvih stotih dneh 16. slovenske vlade smo k pogovoru povabili ministrico Suzano Lep Šimenko, ki vodi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Povedala je, kako se bo zavzela za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja, kako bo več poudarka dala mladim in kako bo z ohranjanjem slovenstva.

T. i. stodnevnega uvajanja po njenih besedah niso potrebovali in so takoj poprijeli za delo. Sama je to področje poznala, saj je bila prej predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v državnem zboru in se je štiri leta srečevala z rojaki in spoznavala to področje. Njena namestnica oz. državna sekretarka je postala nekdanja ministrica za to področje dr. Helena Jaklitsch, tudi vodja kabineta ministrice pa je to področje že tudi pokrivala v državnem zboru.

Na vodilnih mestih Urada so tri ženske, ki poznajo ljudi in izzive in smo zato lahko takoj nastopile z delom. 

Zanimivo je, da je tokrat prišlo do menjave vlog na položajih ministra in predsednika pristojne parlamentarne komisije. To je naša sogovornica ocenila za zelo pozitivno. Z Matejem Arčonom sta prej dobro sodelovala in upa, da se bo to nadaljevalo: Na teh mestih sva človeka, ki poznava eno in drugo vlogo in ki se oba zavedava tega, da na tem področju sodelujemo in da ima tu Slovenija enotno usmeritev.

Namen moje funkcije je, da se skušam srečati s čim več Slovenci in skupaj z njimi najti ustrezno pot, da se slovenstvo izven domovine ohranja.

Navkljub poletju pa za ekipo že veliko srečanj tako na Uradu kot na terenu, in sicer z vsemi pomembni deležniki pa tudi z rojaki, ki so prišli v domovino. "Z veseljem smo jih sprejeli zaradi tega, ker takrat dobimo res koristne informacije o delovanju naše skupnosti izven meja Slovenije. Vsako tako srečanje je zelo dobrodošlo, pozitivno in velikokrat da kak nov izziv, v katerega vem, da bomo morali zagrizti, ampak mislim, da je to tudi nenazadnje namen moje funkcije - da se skušam srečati s čim več Slovenci in skupaj z njimi najti ustrezno pot, da se slovenstvo izven domovine ohranja." Še posebej pri srcu ji je ostalo srečanje z našimi rojaki iz Argentine. Da ne pozabimo: bilo je tudi že precej delovnih srečanj s konkretnimi izzivi na mizi, kot v primeru pravosodne reforme v Avstriji.

Seveda je izjemno pomembno, da pomagamo krepiti slovenski jezik, kulturo, ampak  s tem, ko krepimo tudi gospodarstvo, lahko ogromno naredimo za razvoj Slovenije.

Prva pot v tujino je ministrico vodila na avstrijsko Štajersko, nato še v druge skupnosti ob različnih praznovanjih in obletnicah. Čez nekaj dni jo čaka prva daljša pot – k rojakom v Združene države Amerike: "Eno je, ko se srečaš s predstavniki skupnosti na Uradu, drugo pa je, ko govoriš z njimi na licu mesta, ko obiščeš tudi njihove društvene prostore. Takrat dobiš malo širšo sliko, koliko je društvo dejansko aktivno." In kakšna je razlika med obiski, ki jih je opravlja prej, kot poslanka in zdaj, ko je ministrica: "Prej sem lahko na nekatere izzive le opozarjala, sedaj pa imam dejansko vlogo, da nekatere stvari tudi premaknem, naredim drugače."

Ekipa 16. vlade se po vseh resorjih močno zaveda, kako pomembni so naši rojaki izven meja domovine.

Suzana Lep Šimenko je na predstavitvi v državnem zboru navedla, da se bo zavzela predvsem za krepitev gospodarskega sodelovanja, večji poudarek namerava dati tudi mladim, kot prioriteto pa je pred Komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu izpostavila tudi ohranjanje slovenstva. V pogovor je povedala, da je nujno ohranjati stik z mladimi in način sodelovanja z njimi, tudi glede vračanja v Slovenijo. Urad bo okrepil navzočnost na družbenih omrežjih, še več udeležencem pa bomo omogočili, da se udeležijo poletnih šol. Spodbujali bodo delovanje Zamejske gospodarske koordinacije in neizkoriščene možnosti na tem področju pri Slovencih po svetu, kjer so po različnih državah že povezani v razne poslovne klube. Naši rojaki so potencial, ki ga moramo izkoristiti. Ohranjanje slovenstva je po ministričinih besedah veliko več kot le slovenski jezik, saj mnogi iz četrte generacije slabo ali pa ne govorijo slovensko, Slovenijo pa zelo čutijo v srcu.

Slovenci po svetu so bili pred 35-imi leti naši ambasadorji, naša diplomacija, ki je mlada država še ni imela in izkoristili so res vsa poznanstva, da bi bila Slovenija čimprej priznana kot država in zaradi tega smo jim kot matična domovina lahko izjemno hvaležni.

Ministrica je še povedala, da je sodelovanje z zunanjim ministrstvom zelo dobro. Vsi se zavedajo, da je potrebno pravice naših manjšin, ki izhajajo iz nekaterih mednarodnih aktov, uresničevati in na to je treba sosednje države tudi opozarjati. Pomembno vlogo imajo tudi veleposlaniki, zato se je udeležila nedavnega vrha slovenske diplomacije. Tam je spregovorila tudi o nekaterih spremembah, ki jih na Uradu nameravajo uvesti na področju pridobivanja državljanstva.

Slovenija letos praznuje 35-letnico samostojnosti in neodvisnosti in za hitro mednarodno priznanje so v veliki meri zaslužni tudi naši rojaki po svetu. Ta njihov prispevek bodo po besedah Suzane Lep Šimenko ovrednotili v muzeju slovenske osamosvojitve.

Slovenija na rojake ni pozabila in tudi ne bo. Kot ministrica lahko obljubim, da bom naredila vse, kar je v moji moči, da jim bomo še naprej pomagali.

V pogovor sva se dotaknila tudi vlogo Cerkve pri ohranjanju slovenstva in izzivov, ki so zdaj pred njo, ko manjka duhovnikov tako v Sloveniji kot v zamejstvu in po svetu. Ni pa pomembna samo duhovna oskrba, rojaki so delovanje svojih klubov in organizaciji temeljili okoli cerkve. Izzivi so tako za Furlanijo-Julijsko krajino kot Ameriko in Avstralijo, ki jo bo v kratkem zapustil frančiškan p. Darko Žnidaršič.