dr. Damijana Žist | (foto: ARO)
Obramba bo zdaj dokaze izpodbijala pred višjim sodiščem
Novice Alen Salihović
Ljubljansko okrožno sodišče je 14 domnevnih članov slovenske celice Kavaškega klana nepravnomočno obsodilo na skupno 108 let zapora zaradi trgovanja s prepovedano drogo v hudodelski združbi. Penologinje in novinarke dr. Damjane Žišt, ki je sojenje spremljala ves čas, odločitev sodišča ni presenetila. Za Radio Ognjišče je poudarila, da se bo pravni boj zdaj preselil pred višje sodišče.
»Razsodba me ni presenetila. Pričakovala sem obsodilno sodbo, saj so v sodnem spisu ostali dokazi tožilstva, čeprav si jih je obramba prizadevala izločiti,« je dejala dr. Damjana Žišt. Pri tem je posebej omenila podatke iz kriptirane komunikacije Sky, prek katere naj bi obtoženi usklajevali trgovanje z drogo, in druge dokaze, ki so ostali v spisu.
Za 14 obsojenih skupaj 108 let zapora
Sodišče je obtoženim izreklo zaporne kazni od pet do 15 let in stranske denarne kazni. Najvišjo, 15-letno zaporno kazen, je prisodilo domnevnemu vodji slovenske celice Kavaškega klana Klemnu Kadivcu. Plačati bo moral tudi 10 tisoč evrov denarne kazni, odvzeli pa naj bi mu nekaj več kot 400 tisoč evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Njegov brat Blaž Kadivec je bil obsojen na 12 let zapora in 10 tisoč evrov denarne kazni, vrniti pa bo moral tudi 2,2 milijona evrov protipravno pridobljene koristi. Preostalim obtoženim je sodišče izreklo od pet do devet let zapora in denarne kazni od 2500 do 25 tisoč evrov. Sodba še ni pravnomočna.
Specializirano državno tožilstvo je obtožnico vložilo novembra 2021, sojenje pa se je pod strogimi varnostnimi ukrepi začelo januarja 2023. Razglasitve približno sto strani dolge sodbe se je med obtoženimi udeležil le Drejc Kovač.
Predsednik sodnega senata Tomaž Bromše je pojasnil, da je sodišče odločitev oprlo na izpovedi skesancev in obsežno dokumentacijo iz komunikacije Sky. Pri odmeri kazni je za vsakega obtoženega posebej upoštevalo število kaznivih dejanj, vrsto in količino droge ter morebitno predhodno kaznovanost.
Dr. Žišt: Tehtnica se zdaj seli na višje sodišče
Dr. Damjana Žišt je za naš radio opozorila, da bodo zagovorniki šele po prejemu pisne sodbe lahko podrobno izpodbijali dokaze, ki so ostali v sodnem spisu. »Obramba bo prvič, ko bo sodba napisana, dobila možnost, da odgovori na te dokaze. Ves čas si je prizadevala za njihovo izločitev, ker naj bi bili pridobljeni nezakonito. Tehtnica se bo zdaj prevesila na višje sodišče,« je pojasnila.
Predsednika sodnega senata tako najprej čaka priprava obsežne pisne sodbe, nato pa je pričakovati pritožbe zagovornikov. Ena od odvetnic je pritožbo napovedala že po izreku sodbe, saj obramba vztraja, da naj bi bili nekateri ključni dokazi pridobljeni nezakonito.
Brata Kadivec obsojena tudi v zadevi Božić
Sogovornica je spomnila tudi na ločeno sojenje zaradi umora Danijela Božića in poskusa umora Žarka Tešanovića. Ljubljansko okrožno sodišče je marca Klemna Kadivca nepravnomočno obsodilo na 28 let, Blaža Kadivca na 25 let, Bojana Stanojevića pa na 19 let zapora. Drejca Kovača, Vladana Kljajevića in Semirja Hajdarpašića je oprostilo. Tudi ta sodba še ni pravnomočna.
Če bi sodbi v obeh postopkih prestali presojo višjih sodišč, bi po besedah penologinje sodišče nato določilo enotno kazen. Brata Kadivec bi lahko v tem primeru doletela enotna kazen 30 let zapora. Ob tem je opozorila, da ne gre prehitevati in da je treba počakati na pravnomočni odločitvi v obeh zadevah.
Varovanje strožje kot v zadevi Balkanski bojevnik
Sojenje domnevnim članom slovenske celice Kavaškega klana je zaznamovalo izjemno strogo varovanje. Brata Kadivec so na sodišče vozili pripadniki specialne enote policije skupaj s pravosodnimi policisti, varovana sta bila tudi sodišče in predsednik sodnega senata.
Dr. Damjana Žišt je dogajanje primerjala s sojenjem v zadevi Balkanski bojevnik, ki se je začelo leta 2010. Tudi tam so veljali poostreni varnostni ukrepi, vendar je bilo po njeni oceni varovanje v zadevi Kavaški klan še strožje.
»Morda je združba, ki naj bi ji pripadala slovenska celica, ocenjena kot bolj nevarna in brutalna, zato je bilo potrebno takšno varovanje,« je dejala. Dodala je, da so tovrstni ukrepi namenjeni tako zaščiti obtoženih kot preprečevanju njihovega morebitnega pobega in zagotavljanju varnosti vseh udeležencev postopka.
Obsodba je udarec kriminalni združbi, ne pa konec trgovanja z drogo
Po besedah dr. Damjane Žišt izrek sodbe ne pomeni, da je zgodba o organiziranem trgovanju z drogo končana. Ko policija razbije eno kriminalno združbo, se njeni člani, ki niso bili prijeti, pogosto hitro vključijo v druge mreže. »To narekuje trg. Dokler ljudje potrebujejo drogo, se tisti, ki jo ponujajo, hitro organizirajo in jim jo priskrbijo,« je opozorila.
Prijetje večjega števila članov združbe lahko trgovino z drogo vsaj začasno zmoti ali prekine, vendar prazni prostor praviloma hitro zapolnijo drugi. Kljub temu je po besedah dr. Žišt pregon storilcev izjemno pomemben, saj prepovedane droge povzročajo hudo škodo zdravju in življenju ljudi.
Drugačen razplet v primeru umora Satka Zovka
Sogovornica je opozorila tudi na nasprotje z zadevo mafijskega umora Satka Zovka v Ljubljani, v kateri so bili ključni dokazi izločeni iz sodnega spisa.
Po njeni oceni bi bilo dokazov za nadaljevanje postopka precej več, če bi bila že prva odredba za tajno sledenje enemu od osumljencev zakonita. Ker ni bila, so bili izločeni tudi pozneje pridobljeni dokazi.
»Težko verjamem, da za mafijski umor, ki se je zgodil v Ljubljani, ne bo nihče odgovarjal,« je dejala dr. Damjana Žišt. Kakšen bo končni procesni razplet, bo pokazalo nadaljevanje postopka, vendar po njeni oceni po izločitvi dokazov ostajata verjetna umik obtožnice ali oprostilna sodba.
