Luka Mavrič | (foto: Rok Mihevc)
Kako starši vplivajo na našo podobo Boga Očeta?
Večer za zakonce in družine Marjana Debevec
Urad za družino je za zakonske skupine pripravil nov sklop katehez, ki jih bodo zakonci lahko uporabljali skozi vse leto. Gre za triletni cikel, v katerem bodo vsako leto poglabljali odnos do ene od oseb Svete Trojice – najprej do Boga Očeta, nato do Sina in Svetega Duha. Kateheze niso namenjene le zakonskim skupinam, ampak vsem zakoncem, ki želijo poglobiti svojo vero, odnos do Boga in posledično tudi svoj zakonski odnos. O vsebini prve je v oddaji Večer za zakonce in družine spregovoril tajnik Urada za družino Luka Mavrič.
Izhodišče katehez je preprosto, vendar globoko: človek je ustvarjen po Božji podobi. Ko zato spoznavamo, kakšen je Bog, obenem odkrivamo tudi, kaj je Bog položil v človeka.
Ustvarjalnost, darovanje, dialog, očetovstvo, materinstvo, zvestoba in odpuščanje niso zgolj človeške lastnosti, ampak lahko v njih prepoznavamo odsev Božjega življenja.
»Pri vsaki katehezi izhajamo iz tega, da smo kot človek bitje, ustvarjeno po Božji podobi. Ko spoznavamo Boga, kakšen je on, v bistvu prepoznavamo tudi, kaj je Bog v nas položil,« pojasnjuje Mavrič.
Kakšnega Boga smo spoznali doma?
Prva kateheza posebno pozornost namenja podobi Boga Očeta in vprašanju, kako se ta podoba oblikuje v človeku. Pri tem imajo pomembno vlogo starši, še posebej oče.
Otrok namreč svojo prvo izkušnjo odnosa, zaupanja, bližine in ljubezni doživlja prav v družini. Zato lahko izkušnja odnosa z očetom vpliva tudi na to, kako človek pozneje doživlja Boga kot Očeta.
Mavrič je v pogovoru opisal tudi svojo osebno izkušnjo. Kot mladostnik je ob vprašanju, kako doživlja Boga, ugotovil, da sicer verjame vanj, vendar ga ne doživlja kot nekoga, ki mu je zares blizu.
Šele pozneje je prepoznal povezavo s svojim odnosom do očeta, ki je bil zaradi svojega poklica pogosto odsoten.
»Videl sem, kako je to močno v nas zapisano, da so neke izkušnje ali pa predstave in podobe, ki jih imamo o Bogu, nezavedno povezane s tem, kakšen odnos imamo do očeta, pa seveda tudi s tem, koliko imamo izkušenj v družini,« pravi.
To pa ne pomeni, da človek zaradi težke ali pomanjkljive izkušnje z očetom ne more spoznati Boga kot ljubečega Očeta. Prav nasprotno: kateheza vabi k temu, da svojo podobo Boga iskreno preverimo ob Svetem pismu in dovolimo Bogu, da se nam razodene takšen, kakršen je.
Od odnosa z Bogom do odnosa med zakoncema
Podoba Boga Očeta se ne ustavi pri osebni veri. Vpliva lahko tudi na zakonski odnos. Zakonca imata lahko različne izkušnje in predstave o Bogu.
Eden se v preizkušnjah k njemu obrne, drugi se lahko od njega oddalji. Prav zato je pomembno, da se o tem pogovarjata in drug drugega ne silita, ampak spremljata in podpirata.
»Lepo je, kadar se oba zmoreta povezati v molitvi v času preizkušnje. Takrat sta skupaj toliko močnejša,« poudarja Mavrič.
Obenem opozarja, da zakonec ne more namesto drugega vzpostaviti njegovega odnosa z Bogom. Lahko pa zanj moli in mu s svojim življenjem pomaga odkrivati Boga.
Čutim, da sem ljubljeni Božji sin, hči?
Posebej pomembno je tudi spoznanje, da sta zakonca pred Bogom njegova ljubljena otroka.
Mavrič je to ponazoril s pripovedjo zakoncev z Malte, kjer je mož v prizoru, ko mu je tast ob poroki izročil svojo hčer, pozneje prepoznal podobo Božjega odnosa do zakoncev: Bog svoja ljubljena otroka zaupa drug drugemu.
»Če tako gledamo na krščanski zakon, da imava skupnega očeta, je marsikaj povsem drugače,« pravi Mavrič.
Kateheza zato zakonce spodbuja tudi k vprašanju, kje se lahko srečata v Bogu. Molitev, skupno iskanje, preizkušnje in vsakodnevno darovanje niso le naloge zakonskega življenja, ampak lahko postanejo prostor, kjer zakonca odkrivata Božjo navzočnost med njima.
Prva kateheza je že dostopna na portalu Pridi.com in na portalu Katoliška cerkev. Namenjena je osebnemu razmisleku, pogovoru v paru in tudi podelitvi v zakonski skupini. Prav slednja lahko prinese pomembno izkušnjo: da človek ugotovi, da s svojimi vprašanji, dvomi in preizkušnjami ni sam.
