Konec aktivizma ali korak nazaj? Zakon o zaščiti živali prinaša daljše obdobje za kletke in omilitev prepovedi priveza psov.

Kmetijstvo 02. 10. 2026, 15:16 Robert Božič

Ministrstvo za kmetijstvo je v 30-dnevno javno razpravo poslalo predlog novele Zakona o zaščiti živali. Minister Janez Cigler Kralj in direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dr. Andreja Bizjak sta dopoldne poudarila, da je cilj sprememb odprava birokratskih bremen ter neizvedljivih določb prejšnje zakonodaje, ki je bila po mnenju ministra prežeta z "aktivizmom". Nova pravila naj bi bila življenjska, izvedljiva v praksi ter v pomoč kmetom in rejcem, ob tem pa naj bi ohranjala visoko raven dobrobiti živali.

Spomnimo. Za kmete in rejce zelo sporna, trenutno še veljavna sprememba Zakona o zaščiti živali, je pod Golobovo vlado nastajala vse od leta 2023. Zaznamovali so jo močan vpliv nevladnikov, ki jih je odkrito podpirala partnerica takratnega predsednika vlade, na drugi strani pa odločno nasprotovanje veterinarske in kmetijske stroke ter samih kmetov in rejcev. Slednji so bili v postopku sprejemanja zakona skoraj povsem ignorirani.

NE aktivističnemu pristopu sprejemanja zakonodaje

Prvo besedilo zakona je raztrgala Zakonodajno pravna služba Državnega zbora, seznam očitanih nepravilnosti in tudi neustavnosti pa je bil takrat dolg kar trinajst (13) strani. Nekatere dele tega zakona je najprej zadržalo in v letu 2024 tudi razveljavilo Ustavno sodišče, spomnimo samo na t.i. »pooblaščene svetovalce«, ki naj bi nadzirali kmete in lastnike živali.

Na to je dopoldne opozoril kmetijski minister Janez Cigler Kralj: »Ključno je, da sem takoj ob nastopu funkcije ministra za kmetijstvo obljubil in se zavezal, da bomo eno prvih sprememb, ki jo bomo uveljavili in se zelo tiče naših kmetov, predvsem pa rejcev živali, omejuje in jim povzroča velike preglavice in skrbi, dodatne stroške in obremenitve, da bomo to odpravili. In to je bil zadnji Zakon o zaščiti živali, ki je pravzaprav bil poln aktivizmov, poln bremen, dejansko ni zasledoval cilja, ki bi ga moral. Če je cilj Zakona o zaščiti živali, da se dviga ali pa ohranja visok nivo dobrobiti živali, je ta novela, ki je bila pod oznako črke G, šla ravno v nasprotno smer.«

Baterijska reja kokoši: Podaljšanje prehodnega obdobja do leta 2034

Ena najpomembnejših sprememb se nanaša na opustitev baterijske reje kokoši nesnic. Medtem ko je prejšnja novela predvidevala ukinitev do leta 2029, nov predlog prehodno obdobje podaljšuje do konca leta 2034. S tem želijo rejcem omogočiti amortizacijo vlaganj v opremo ter čas za ustrezno prilagoditev, še posebej ker obljubljena 8-milijonska državna pomoč prejšnje vlade ni bila izplačana.

V prehodnem obdobju se hkrati ukinja vlaganje javnih sredstev v obnovo ali gradnjo novih kletk. Zaradi tveganja trpljenja živali v kletkah pa UVHVVR napoveduje poostren in nenapovedan nadzor nad obstoječimi 35 rejci.

Privezovanje psov in hišne živali: Izjeme ter odprava neizvedljivih ukrepov

Splošna prepoved privezovanja psov ostaja v veljavi, vendar predlog uvaja dve ključni izjemi: za pse, rojene pred 1. januarjem 2027 (ob pogoju vsaj enkrat dnevnega izpusta ali sprehoda), ter za pse, ki ponoči varujejo kmetijska gospodarstva.

Pri hišnih živalih se ukinja obvezno označevanje mačk, razen ob spremembi lastništva, prav tako pa se označevanje ne bo več financiralo iz javnih sredstev. Zakonodajalec umika tudi neizvedljivo določbo o zasegu vozil pri nedovoljenem prevozu hišnih živali, saj veterinarski inšpektorji za takšne ukrepe nimajo pristojnosti.

»V praksi v tem času niti eno vozilo ni bilo odvzeto, ker je nemogoče, da bi to veterinarski inšpektorji delali, zato predlagamo umik tega administrativnega bremena,« pravi Janez Cigler Kralj, minister za kmetijstvo.

Kastracija pujskov: Več samostojnosti za usposobljene rejce

Na področju rejnih živali novela prinaša spremembe pri kirurški kastraciji pujskov. Splošna zahteva po anesteziji ali analgeziji ostaja, vendar bodo ustrezno usposobljeni rejci do 7. dneva starosti pujska poseg lahko opravili sami, po tem obdobju pa izključno veterinar.

Janez Cigler Kralj, minister za kmetijstvo:»Želimo razbremeniti veterinarje, pri čemer je pogoj za rejce, da so ustrezno usposobljeni in imajo sklenjen sporazum z veterinarsko organizacijo.«

Spremembe se obetajo tudi pri oskrbi odvzetih rejnih živali in kopitarjev, kjer država predpostavlja sistem prehodnih hlevov namesto javno financiranih zavetišč. Pri zavetiščih za hišne živali pa država po 180 dneh ne bo več sofinancirala oskrbe za kronično bolne živali in živali z brezupno prognozo

.