Lokalne volitve po novem, odvzem volilne pravice tujcev na ustavnem sodišču

Slovenija 08. 09. 2026, 09:20 Petra Stopar

Dogajanje pred letošnjimi lokalnimi volitvami se stopnjuje. V ponedeljek, 7. septembra, so začeli teči roki za volilna opravila. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je glede na to na vladnih spletnih straneh objavilo število volilnih upravičencev po posameznih občinah, volilnih enotah in voliščih. V to število niso vključeni državljani tretjih držav. Prejšnji teden so namreč začele veljati spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki so jim volilno pravico odvzele.

Zbiranje podpisov podpore kandidatom

Prihajajoče lokalne volitve, ki bodo 15. novembra, bodo devete v samostojni Sloveniji. Kandidate oziroma kandidatne liste lahko določijo politične stranke v občinah, vložijo pa jih lahko tudi volivci. V tem primeru morajo biti kandidature podprte z zahtevanim številom podpisov volivk in volivcev.

»Za vložitev kandidature je treba zbrati podpise najmanj odstotka volivk in volivcev v posamezni volilni enoti na dan razpisa volitev, pri čemer zakon določa spodnjo mejo najmanj 30 in zgornjo mejo največ 1000 podpisov,« je pojasnila ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs.

Po njenih besedah je pomembna sprememba v primerjavi z volitvami pred štirimi leti poenotenje števila podpisov podpore, ki so potrebni za kandidaturo za župana in za občinske svetnike. Prej je namreč veljalo, da je pri županskih kandidaturah potrebno število podpisov najmanj dva odstotka od števila volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2500. Končni nabor kandidatov za lokalne volitve bo znan 15. oktobra, ko je zadnji dan za vložitev kandidatur. 

Odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav

Novembrske volitve bodo izvedene na podlagi novele zakona o lokalnih volitvah, ki je začela veljati 2. septembra. Ta med drugim odvzema volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.

Sprva so nasprotniki teh sprememb predlagali, da bi o njih državljanke in državljani odločali na zakonodajnem referendumu, a so nato od referendumske pobude odstopili. So pa poslanci iz Svobode, SD in Levice v petek vložili novelo v presojo ustavnemu sodišču.

Pogorelec: Poseg v letošnje volitve bi povzročil hude zaplete

Ustavni pravnik dr. Janez Pogorelec, sicer tudi nadomestni član Državne volilne komisije, je za naš radio pojasnil: »Glede na to, da so že začela teči volilna opravila, mislim, da bi morale te volitve preprosto iti po veljavnem zakonu. Torej tako, da tujci iz tretjih držav ne bodo imeli volilne pravice. Ni pa nemogoče, da bo ustavno sodišče poseglo v same volitve, ampak bi to pomenilo, da bi jih bilo treba razveljaviti, znova razpisati in preložiti.«

Če bi torej poskušali volilno pravico tujcev na nek način znova uveljaviti, bi se morali po njegovih besedah vprašati, ali ni potem treba razveljaviti celotnega zakona. »Tukaj si skoraj ne predstavljam, kako bi bilo to mogoče izvesti. Vsekakor bi to prineslo izjemno hude zaplete,« je opozoril.

Znova več volilnih enot v krajevnih skupnostih

Na novembrskih volitvah bo na podlagi novele veljala še ena pomembna novost, to je vnovična uvedba možnosti oblikovanja več volilnih enot znotraj posameznih krajevnih skupnosti in mestnih četrti. S tem predlagatelji vračajo ureditev, ki je veljala pred spremembo zakonodaje novembra 2024.

»Kot predlagatelji opozarjamo, da so občine že ob ukinitvi volilnih enot opozarjale na nevarnost zmanjšane zastopanosti manjših in bolj oddaljenih naselij. Brez ustrezne teritorialne zastopanosti lahko posamezni deli občin ostanejo brez svojih predstavnikov v svetih krajevnih skupnosti in mestnih četrti, kar zmanjšuje vpliv prebivalcev na lokalno odločanje,« je pojasnil poslanec SDS Žan Mahnič ob potrditvi novele na pristojnem parlamentarnem odboru. Cilj predlagane spremembe je po njegovih besedah »zagotoviti, da imajo tudi manjši kraji možnost izvoliti svoje predstavnike in tako sodelovati pri odločanju o lokalnih zadevah«.