Vročinski valovi vse daljši in izrazitejši

Slovenija 11. 08. 2026, 12:14 Petra Stopar

Vročinski valovi v Sloveniji niso novost, a so v zadnjih dveh desetletjih postali pogostejši, daljši in intenzivnejši. Letošnje poletje je prineslo tudi več zanimivih temperaturnih rekordov. O vzrokih, posledicah in o tem, kakšna poletja nas čakajo v prihodnje, smo se pogovarjali s klimatologinjo Agencije Republike Slovenije za okolje Katjo Kozjek Mihelec.

Slovenijo je letos zajel že tretji vročinski val, meritve pa potrjujejo, da visoke temperature niso več zgolj občasni poletni pojav. Vročinski valovi so vse daljši in intenzivnejši, pojavljajo se večkrat v eni sezoni, rekordne temperature pa beležijo celo višje ležeči kraji. Klimatologinja Katja Kozjek opozarja, da bomo morali v prihodnjih desetletjih računati na dve poletni skrajnosti – dolgotrajno vročino in sušo na eni ter silovita neurja in hudourniške poplave na drugi strani.

Vročinski valovi nekoč krajši in redkejši

Vročinski valovi sicer niso nov pojav, poudarja Kozjekova, vendar se je njihova pogostost v zadnjih desetletjih močno spremenila. »Vročinske valove smo imeli tudi v preteklosti, vendar je bil vročinski val denimo v 20. stoletju kratek dogodek, ki se ni nujno pojavil vsako leto. Zadnjih 20 let pa lahko rečemo, da je to dogodek, ki se ponovi večkrat v sezoni in lahko traja tudi več kot teden dni.«

Letos smo doživeli že tri vročinske valove. Junijski je trajal približno 14 dni, zadnji pa je bil po besedah klimatologinje še posebej izrazit. Zato obstaja možnost, da bo letošnje leto zaznamovano z rekordnim številom dni, ki so bili del vročinskih valov.

Slovenski temperaturni rekord ostaja, padli pa številni drugi

V zadnjem vročinskem valu so meteorologi skoraj vsak dan beležili kakšen nov rekord. Absolutni slovenski rekord najvišje temperature sicer ni bil presežen. Še vedno ostaja 40,8 stopinje Celzija, izmerjenih 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki. Letos se je temperatura povzpela najvišje do okoli 40 stopinj Celzija v Ajdovščini.

Je pa bil zadnji vročinski val izjemen po dolžini obdobja z zelo visokimi temperaturami. Na številnih merilnih mestih so namreč zabeležili rekordno število zaporednih dni s temperaturo nad 35 stopinj Celzija. V Ljubljani je denimo prejšnji rekord znašal sedem zaporednih dni, letos pa so jih našteli kar devet.

Noč, ko temperatura ni padla pod 28,7 stopinje

Rekordi niso padali samo pri najvišjih dnevnih temperaturah. Še bolj izstopajoče so bile izjemno tople noči. »Tu smo dosegli absolutni državni rekord,« je povedala Kozjekova. V noči s 1. na 2. avgust se na meteorološki postaji Vedrijan na Primorskem temperatura ni spustila pod 28,7 stopinje Celzija.

Nenavadno visoke nočne temperature so izmerili tudi v višjih legah. Na Rogli so zabeležili tri zaporedne tropske noči, kar pomeni, da temperatura ponoči ni padla pod 20 stopinj Celzija. Podatek je še posebej zgovoren ob primerjavi s preteklostjo: v celotnem obdobju od leta 1950 do 2025 so na Rogli zabeležili le dve takšni noči, zdaj pa kar tri zapored.

Brez podnebnih sprememb bi bilo lahko za nekaj stopinj hladneje

Po besedah Kozjekove povezava med pogostejšimi temperaturnimi ekstremi in podnebnimi spremembami ni vprašljiva. Vsi ključni vročinski kazalniki – število vročih in zelo vročih dni, tropskih noči ter vročinskih valov – kažejo trend naraščanja. »Brez vpliva podnebnih sprememb bi lahko ob isti vremenski situaciji beležili za dve do tri, morda celo štiri stopinje nižje temperature,« je pojasnila.

Ker so podnebne spremembe že tu, bo prilagajanje nanje po njenih besedah nujno. Tudi če bi takoj močno omejili vplive na okolje, bi se posledice dosedanjih izpustov toplogrednih plinov zaradi njihove dolgoživosti poznale še desetletja.

Mesta potrebujejo več zelenih površin

Prilagajanje bo potrebno na številnih področjih. V kmetijstvu bo treba razmišljati o kulturah, ki so odpornejše na vročino in sušo. Posamezniki lahko svoje domove bolje pripravijo tako na vročino kot na močnejša neurja, med drugim z dobro izolacijo in ustreznim hlajenjem. Poseben izziv predstavljajo mesta. Kozjekova opozarja, da v času vročinskih valov primanjkuje prostorov, kamor bi se ljudje lahko umaknili pred vročino.

Potrebujemo več parkov, dreves in drugih zelenih oziroma ohlajenih javnih površin. Mesta namreč delujejo kot tako imenovani toplotni otoki. V njih je vročina izrazitejša, ponoči pa se temperatura ne zniža toliko kot v bolj zelenem okolju.

Ob prilagajanju pa ne smemo pozabiti na blaženje podnebnih sprememb in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, opozarja klimatologinja. »Kot strokovnjaki lahko storimo predvsem to, da javnost obveščamo in opozarjamo. Upamo pa, da bomo uslišani tudi pri tistih, ki lahko v tej smeri sistemsko naredijo več.«

Prihodnost: dolgi vročinski valovi in silovita neurja

Temperatura v Sloveniji bo po podnebnih projekcijah v prihodnosti še naraščala, s tem pa se bo povečeval tudi vročinski stres. Ni nujno, da bomo imeli samo več posameznih vročinskih valov. Lahko bomo priča enemu zelo dolgemu ali več krajšim, vendar intenzivnim obdobjem vročine. Prihodnja slovenska poletja bi tako lahko vse bolj zaznamovali dve skrajnosti.

Na eni strani bodo dolgi in intenzivni vročinski valovi, suša ter povečana nevarnost požarov, na drugi pa močna neurja, intenzivne padavine in hudourniške poplave. Kako hitro se lahko razmere spremenijo, kažejo že pretekla leta. Poletje 2022 je zaznamovala huda suša in obsežen požar na Krasu, že naslednje poletje pa so Slovenijo prizadela silovita neurja in katastrofalne poplave.

Podoben vzorec se kaže tudi letos: junija smo imeli dolg vročinski val, julija obdobje pogostih neurij, nato pa se je znova vrnila dolgotrajna in izrazita vročina. »Tudi v prihodnosti lahko pričakujemo vedno več takšnih dogodkov – skrajnosti v eno in drugo smer,« napoveduje Kozjekova.