Škof Kozinc ob 20-letnici murskosoboške škofije: Jezus ne dela z našim proračunom, ampak z našim srcem

Slovenija 26. 06. 2026, 11:54 Petra Stopar

Škofija Murska Sobota je na dan državnosti zaznamovala 20-letnico svoje ustanovitve. Osrednji dogodek je bila slovesna maša, ki jo je ob somaševanju nekaterih škofov in številnih duhovnikov daroval apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Luigi Bianco. V pridigi je soboški škof Janez Kozinc poudaril, da Bog tudi iz človekove majhnosti ustvarja velike stvari, če mu jih z zaupanjem izročimo.

Praznovanje povezalo vse generacije

Jubilejno praznovanje se je začelo pred stolnico sv. Nikolaja, kjer je zbrane pozdravil lendavski župnik Martin Dolamič Konrad. Za najmlajše so v prostorih Vrtca Lavra program pripravile sestre Hčere Marije Pomočnice, v župnijskem domu pa sta potekala sklep katehetske olimpijade in srečanje mladih.

V stolnici je bila molitev, v šotoru pa je zbrane nagovoril soboški škof Kozinc. Obiskovalci so se lahko vključili tudi v dobrodelni srečelov, s katerim so zbirali prostovoljne darove za pokritje stroškov praznovanja, del sredstev pa bodo namenili Slovenski karitas.

Vrhunec dneva je bila slovesna sveta maša, ki jo je ob somaševanju škofov in številnih duhovnikov ter ob petju združenih pevskih zborov daroval apostolski nuncij Bianco.

Posebno simboliko je imel tudi sklep evharističnega bogoslužja. Molitev Očenaš je uvedel nekdanji soboški škof Peter Štumpf, k pozdravu miru pa je povabil prvi soboški ordinarij Marjan Turnšek. Ob koncu sta zbrane nagovorila nuncij in mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Praznovanje se je zaključilo z molitveno uro v čast Božjemu služabniku Danijelu Halasu, jubilejno leto pa bo škofija jeseni zaokrožila še z znanstvenim simpozijem.

Dvajset let oznanjevanja evangelija

Škof Kozinc je uvodoma spomnil na evangeljski odlomek, v katerem se apostoli vrnejo k Jezusu in mu pripovedujejo o svojem delu. Prav v tem je videl podobo jubileja murskosoboške škofije: »Danes je dan, ko smo se znova zbrali, da bi Jezusu pripovedovali o tem, kar smo storili, za kar smo se trudili, učili, kar upamo, da nosi pečat Najvišjega.«

Ob tem je orisal zgodovino škofije. Spomnil je na prvega soboškega škofa Turnška, pod katerim so nastale temeljne škofijske strukture, ter na njegovega naslednika škofa Štumpfa, ki je škofiji vtisnil pečat ekumenskega dialoga, utrjevanja verske identitete in spoštovanja bogate dediščine prednikov.

Bogu prinašamo uspehe in utrujenost

Jubilej po besedah škofa Kozinca ni namenjen le naštevanju uspehov, ampak tudi iskrenemu pogovoru z Bogom o preizkušnjah in utrujenosti. 

»Pripovedujemo mu o dogodkih vere kakor tudi o nemoči, ko smo bili priče delom nevere.«

Pastoralno delo pogosto prinaša izčrpanost, zato je spomnil na Jezusovo povabilo učencem, naj se tudi odpočijejo. Pravi počitek pa po njegovih besedah najdemo v Božji besedi, zakramentih in občestvu vernikov.

Ob tem je poudaril, da je iskreno pripovedovati Jezusu o svojem življenju dragoceno, saj prav tako človek znova odkrije, da ga Kristus spremlja vse dni do konca sveta in da iz naših skromnih darov ustvarja velike stvari.

Nobeno dobro delo ni izgubljeno

Posebej se je zahvalil vsem, ki so v teh dvajsetih letih soustvarjali življenje škofije: družinam, duhovnikom, redovnikom, katehetom, animatorjem, pevcem, ministrantom, sodelavcem Karitas in številnim prostovoljcem, ki pogosto ostajajo skriti očem javnosti.

Poudaril je, da Bog nobene daritve ne pozabi.

»Nič od tega ni izgubljeno – kakor po Jezusovi pomnožitvi kruha, ko so učenci zbrali ostanke, se tudi naša daritev zbira, da se ohrani v Očetovem kraljestvu.«

V osrednjem delu pridige je škof razmišljal o evangeljskem čudežu pomnožitve kruha. Kristusovo naročilo učencem – »Dajte jim vi jesti« – ostaja po njegovih besedah aktualno tudi danes.

V času, ko vera ni več samoumevna in ko mnogi občutijo pomanjkanje časa, moči, sodelavcev ali sredstev, Cerkev ostaja poklicana, da ljudem prinaša tisto, po čemer najbolj hrepenijo: Božjo besedo, evharistijo, zakramente in bližino.

Škof je poudaril, da Bog ne potrebuje naše popolnosti, ampak pripravljenost, da mu izročimo tudi svoje omejitve.

»Dovolj je, da ta 'skoraj nič' prinesemo k Njemu, prineseno z ravno toliko vere – dovolj je vera gorčičnega semena.«

Bog dela z našim srcem

Ob sklepu jubilejne slovesnosti je škof vernike spodbudil, naj ne gledajo predvsem na to, česa nimajo, ampak na darove, ki jim jih je Bog že zaupal.

»Danes nas Jezus znova pošilja, da pogledamo, kaj imamo: kaj je naših pet hlebov in dve ribi.«

Ob tem je navedel misel, ki povzema bistvo njegove pridige: »Jezus ne dela z našim proračunom, ampak z našim srcem.«

Zbrane je povabil, naj tudi v prihodnje z zaupanjem prinašajo svoje skromne darove h Kristusu. On jih bo, kakor nekoč kruh in ribe, blagoslavljal in pomnoževal, da bodo po njih mnogi deležni njegove ljubezni in življenja.