35 let slovenske samostojnosti: Spomini, dosežki in neizkoriščene priložnosti

Pogovor o 24. 06. 2026, 17:46 Mateja Subotičanec

V oddaji »Pogovor o« smo osvežili spomine na prelomne dni slovenskega osamosvajanja ter z gosti delili poglede na trenutno stanje v državi. V studio smo povabili nekdanjega predsednika Državnega sveta Alojza Kovšco, predsednika Nove slovenske zaveze dr. Matijo Ogrina ter zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možino.

Sogovorniki so najprej obudili spomin na to, kje so bili v tistih prelomnih časih. Ob pogledu na sedanji trenutek pa Alojz Kovšca ni skrival razočaranja nad tem, kako danes večinski mediji in zgodovinski učbeniki prikazujejo osamosvojitev.

To je bil po njegovih besedah največji trenutek v zgodovini naroda, ko smo po tisočletju pod tujimi oblastmi prvič stopili skupaj. Mladi danes ne razumejo pravega pomena tistega časa, za kar pa krivi sistem, ki je dogodke namerno potlačil zaradi parcialnih interesov.

Prekinitev s prejšnjim totalitarnim sistemom

Dr. Matija Ogrin izpostavlja, da kot narod nismo dovolj jasno poudarili diskontinuitete s prejšnjim sistemom: »Postavitev suverene slovenske države je pravzaprav popoln poraz komunizma in komunistične revolucije. Gre za razvrednotenje in zanikanje revolucije ter njeno obsodbo.«

Po njegovem mnenju bi morala slovenska država jasneje izražati moč tistih sil, ki so skozi zgodovino gojile svobodoljubno tradicijo, namesto tega pa se je ta zavest po letu 1991 hitro razblinila. To se je seveda zgodilo s pomočjo starih sil in njihovih pomočnikov, ki so bili v družbi navzoči v vseh porah, celo na tisti t. i. pomladni strani.

Politična ozadja osamosvajanja: Blokade in nasprotovanja

Gostje so opozorili na zgodovinska dejstva, ki po njihovem mnenju dokazujejo, da del takratne politike s prejšnjim režimom na čelu ni verjel v samostojno Slovenijo. Za to obstaja kar nekaj dokazov, ki so ujeti tako na video- kot na zvočnih posnetkih ali pa so zabeleženi v tiskanih medijih. Nekaj takšnih citatov lahko danes opazimo celo na velikih plakatih ob cestah – da bi nas spomnili, kdo je bil kdo ob nastanku naše države.

Dr. Jože Možina o vlogi Milana Kučana

Dr. Jože Možina je izpostavil nekaj prelomnih točk, ki jih je dobro ohraniti v spominu, da ne bi potvarjali zgodovinskih dejstev:
1. Deklaracija za mir (februar 1991): Podpis dokumenta, ki je zahteval hitro razorožitev Slovenije ravno v času, ko se je bilo treba intenzivno pripravljati na obrambo.
2. Pasivnost ob razoroževanju Teritorialne obrambe (maj 1990): Vodstvo države ob pobiranju orožja s strani JLA ni ukrepalo pravočasno in odločno.
3. Nasprotovanje plebiscitu: Šele ko so ankete pokazale plebiscitarno podporo ljudstva, so se komunisti procesu pridružili zaradi lastnega političnega preživetja.
Pogled na razkol znotraj Demosa

Sogovorniki so priznali, da je bil za kasnejši obrat deloma kriv tudi Demos sam, saj so se ključni akterji (Janša, Kacin, Rupel, Peterle) kmalu po osamosvojitvi znašli na različnih bregovih, kar je oslabilo demokratične sile. Kot ključno prelomnico za vrnitev starih struktur pa vidijo odstavitve v letu 1994 (afera Depala vas).

Spremembe na levici: Od socializma do »nepotističnega kapitalizma«

Alojz Kovšca je zaključil z analizo dogajanja na levi strani političnega spektra: »Starejša generacija je morda še zvesta ideološkim floskulam o socialni pravičnosti, medtem ko so njihovi nasledniki prek nepotizma prišli do velikega premoženja in kapitalskih pozicij. Danes ljudje jasno vidijo, da so v Sloveniji državljani prvega in drugega razreda, pri čemer so si prvorazredni svoje privilegije enostavno podedovali. Ker se materialna baza krči, na levici prihaja do vse večjih nesoglasij, medtem ko je desna stran po naravi bolj vajena pluralnosti mnenj in demokratičnega odločanja.«

Oddaja »Pogovor o« se je končala s pogledom na prihodnost, natančneje s temo preživetja. Glede na nizko rodnost, kar je sicer značilno za celotno starajočo se celino, se nam ne pišejo dobri časi – razen če bodo modri politiki zagotovili ugodne pogoje za nastajanje in ohranjanje družinskega življenja.