Slovenski minister Janez C. Kralj je na zasedanju opravil vrsto pogovorov s kolegicami in kolegi. V družbi s predsedujočo Maria Panayitou in finsko ministrico Sari Essayah. | (foto: Francois Lenoir EU komisija)
Slovenija zaprosila za pomoč iz evropske kmetijske rezerve
Kmetijstvo Robert Božič
V Luksemburgu se je zaključilo dvodnevno zasedanje kmetijskih ministrov, ki se ga je udeležil tudi kmetijski minister Janez Cigler Kralj z ekipo. Medtem ko so včeraj govorili predvsem o ribiških temah in med drugim usklajevali ribolovne kvote za prihodnje leto ter sprejeli pričakovano odločitev glede pomoči po lanski pozebi, so bile danes v ospredju debate o prihodnosti evropskega kmetijstva po letu 2027, uredbi o ekološki pridelavi in trenutne razmere na trgu kmetijskih pridelkov.
Ciprsko predsedstvo je danes uradno predstavilo svoj najnovejši kompromisni tekst glede prihodnje strukture Skupne kmetijske politike po letu 2027. Z njim so skušali predvsem umiriti napetost glede t.i. enotnega sklada, ki bi vključeval sredstva za kmetijstvo, kohezijo, ribištvo in pomorstvo, notranje zadeve ter migracije in sicer na način, da kmetijstvu namenjen denar ostane jasno ločen in zaščiten pred prelivanji na druga področja.
Jasna skupna pravila ali »prožnost« za države članice
Predlog torej poskuša vzpostaviti kompromis med željo Evropske komisije po sinergijah med različnimi skladi in zahtevo velike skupine 17 držav na čelu z Avstrijo, vključno s Slovenijo, po ohranitvi skupnega značaja EU kmetijske politike in doseči, da ne bi vsaka država članica razmerja med kohezijo in drugimi področji ter kmetijstvom urejala na svoj način, saj bi to vodilo v razpad skupne EU kmetijske politike in veliko grožnjo za skupni trg.
Predsedujoča ciprska ministrica je sicer trdila, da jim je v času predsedovanja uspelo doseči »znaten napredek«, končna odločitev pa naj bi bila sprejeta pod irskim predsedstvom.
Popoldansko javno zasedanje pa je pokazalo, da ima tudi kompromisni predlog še veliko pomanjkljivosti. Na to sta posebej opozorili Francija in Portugalska, medtem ko je bil komisar Hansen v svojem nastopu zelo splošen.
Minister Janez Cigler Kralj je že pred odhodom na zasedanje v pogledu pogovorov o ukrepih SKP po letu 2027 izpostavil pomen predvidljivosti in stabilnosti sredstev za kmetijstvo, brez dodatnih administrativnih bremen, ki bi jih prinesel enoten proračunski mehanizem in jasen pogled na podporo prevzemanja kmetij s strani mladih.
Gnojila, nestabilnost trgov negotovost
Že dopoldne je potekala tudi razprava o razmerah na kmetijskih trgih. Komisija je poročala o stroškovnih pritiskih, geopolitični negotovosti in vse pogostejših podnebnih ekstremih. To zmanjšuje stabilnost trgov ter odpornost kmetijske pridelave.
Za blažitev posledic je v pripravi izredni paket pomoči v višini 540 milijonov evrov. V postopku sprejetja po pohitrenem postopku je tudi sveženj ukrepov, ki izhajajo iz spremembe obstoječe SKP. Govori se celo o novih vrstah intervencij, možnosti višjih in predčasnih predplačil ter prilagoditve dodelitev neposrednih plačil za leto 2027.
Prošnja za pomoč iz evropske kmetijske rezerve
Minister Janez Cigler Kralj je v svojem nastopu ukrepe pozdravil, še posebej ukrepe vezane na umiritev trga gnojil. »Treba je najti dolgoročne sistemske rešitve na ravni EU, ki bodo okrepile odpornost sektorja, zagotovile prehransko varnost in izboljšale predvidljivost pogojev za kmete,« je še dodal.
Opozoril je tudi na neugodne vremenske razmere, ki so junija močno prizadele pridelek slovenskih kmetov, ter komisarju za kmetijstvo in hrano Christophu Hansenu predal pismo, v katerem Slovenija prosi za pomoč iz evropske kmetijske rezerve.
