Romarji | (foto: ARO)
Romanje Radia Ognjišče po južni Italiji: po poteh apostolov, svetnikov in Marijinih svetišč
Alen Salihović
Romanje Radia Ognjišče po južni Italiji je romarje v petih dneh (13.-17. maj 2026) popeljalo skozi kraje izjemne duhovne in kulturne dediščine. Pot je povezovala starodavna romarska središča, mesta svetnikov in kraje globoke marijanske pobožnosti. Vsak dan je zaznamovala sveta maša, ki jo je daroval direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak, njegove pridige pa so romarjem pomagale še globlje razumeti pomen krajev, ki so jih obiskovali.
Pri apostolu Tomažu v Ortoni
Romanje se je začelo z vožnjo proti osrednji Italiji in obiskom Ortone, kjer v baziliki sv. Tomaža počivajo relikvije apostola Tomaža. Mesto ob Jadranskem morju je skozi stoletja doživelo številne vojne in razdejanja, a je ohranilo izjemno pomembno krščansko dediščino. Po izročilu so relikvije apostola Tomaža v Ortono prinesli v 13. stoletju z grškega otoka Hios. Apostol Tomaž, ki je po vstajenju podvomil o Kristusovem vstajenju, nato pa izrekel znamenito veroizpoved »Moj Gospod in moj Bog«, je postal simbol poti od dvoma k veri.
Pri prvi sveti maši romanja je msgr. Franci Trstenjak spomnil na življenje prve Cerkve in pogum apostolov. Poudaril je, da so kristjani že od začetka vero širili v težkih okoliščinah, pogosto tudi v času preganjanja. Apostol Tomaž pa je po tradiciji evangelij ponesel vse do Indije.
Romarji so prav ob grobu apostola izročili Bogu svoje osebne prošnje, družine in namen celotnega romanja.
Sv. p. Pij in votlina nadangela Mihaela
Drugi dan je bil v znamenju svetega patra Pija iz Pietrelcine in krajev njegovega delovanja v San Giovanni Rotondo. Mesto na pobočju Gargana je danes eno največjih romarskih središč v Evropi.
Romarji so obiskali staro cerkev Milostne Matere Božje, kjer je p. Pij desetletja spovedoval in daroval mašo. Ogledali so si tudi veliko moderno baziliko, ki jo je zasnoval arhitekt Renzo Piano in sprejme več tisoč romarjev. Prav tam počiva telo svetnika, ki ga verniki poznajo po stigmah, globoki molitvi in številnih spovedih.
Msgr. Trstenjak je v pridigi na praznik Gospodovega vnebohoda poudaril pomen krščanskega upanja. Spomnil je, da Kristusovo vnebohod ni odhod, ampak povabilo človeku, naj svoj pogled usmeri proti večnosti. P. Pij pa je po njegovih besedah vse življenje ljudi učil zaupanja v Boga, potrpežljivega prenašanja trpljenja in zvestobe molitvi.
Romarji so obiskali tudi Monte Sant’Angelo, znamenito svetišče nadangela Mihaela. Gre za eno najstarejših krščanskih romarskih središč v Evropi, saj izročilo govori o prikazanjih nadangela Mihaela že v 5. stoletju. Svetišče v votlini so skozi zgodovino obiskovali cesarji, papeži, vitezi in številni svetniki. Med njimi tudi sv. Frančišek Asiški, ki zaradi globokega spoštovanja ni želel stopiti v jamo, ampak je molil ob vhodu.
Poseben vtis je naredilo zavedanje, da San Giovanni Rotondo letno obišče več milijonov romarjev z vsega sveta.
Ob morju in med baročnimi mesti Apulije
Tretji dan je romarje najprej vodil v Polignano a Mare, eno najbolj slikovitih mest ob jadranski obali. Mesto stoji na visokih apnenčastih pečinah nad turkiznim morjem in slovi po belih hišah ter ozkih ulicah. Polignano a Mare je rojstni kraj pevca Domenica Modugna, avtorja pesmi Volare, ki je postala simbol italijanske glasbe. Na stenah hiš so zapisane pesmi in misli pesnikov, kar mestu daje poseben umetniški značaj.
Pot se je nadaljevala do Santa Maria del Casale pri Brindisiju. Cerkev iz 14. stoletja velja za eno najlepših srednjeveških cerkva v južni Italiji in je tesno povezana s križarskimi potmi ter viteškimi redovi.
Romarji so dan sklenili v kraju Lecce, ki ga imenujejo tudi »Firence juga«. Mesto je znano po bogatem baroku, številnih cerkvah in mehkem kamnu, iz katerega so zgradili razkošne fasade. Poseben duhovni poudarek dneva je bila prav tako sveta maša v baročni cerkvi sv. Križa, pri kateri je msgr. Franci Trstenjak romarje spomnil, da romanje ni le premikanje od kraja do kraja, ampak predvsem notranja pot človeka k Bogu. V pridigi je poudaril, da kristjan pogosto hodi med lepotami sveta, a mora znati v njih prepoznati odsev Stvarnika.
Spomnil je tudi, da človek v sodobnem svetu pogosto išče veselje in izpolnitev v zunanjih stvareh, medtem ko pravo veselje prihaja iz srečanja z Bogom. Ob pogledu na lepoto morja, mest in cerkva je poudaril, da vse zemeljsko človeka vabi k razmišljanju o večnosti.
Romarje je spodbudil, naj tudi po romanju ostanejo ljudje upanja, molitve in medsebojne bližine. Posebej je poudaril pomen hvaležnosti: »Kdor zna Boga hvaliti v lepih trenutkih, bo znal ostati zvest tudi v preizkušnjah.«
Ostuni in tisočletno svetišče Kronane Marije
Četrti dan je bil posebej marijansko obarvan. Najprej so romarji obiskali Ostuni, znamenito »belo mesto«, ki se dviga nad morjem oljčnih nasadov. Mesto je znano po značilnih belih pročeljih hiš, ki so jih nekoč apnili tudi zaradi zaščite pred boleznimi. Ozke ulice, stopnišča in obokane poti ustvarjajo pravo srednjeveško vzdušje. Posebna znamenitost mesta je katedrala iz 15. stoletja z mogočno rozeto na pročelju.
Osrednji del dneva pa je bil obisk marijanskega svetišča Santuario dell'Incoronata. Po izročilu se je tam leta 1001 prikazala Devica Marija, obdana z nenavadno svetlobo, na hrastu v bližini gozda. Legenda govori, da je plemič zagledal Marijino podobo, ob hrastu pa so nato prižgali oljenko, ki je čudežno gorela neprekinjeno. Svetišče je skozi stoletja postalo eden najpomembnejših romarskih krajev južne Italije.
V pridigi je msgr. Trstenjak posebej spregovoril o Marijinem Magnificatu in o tem, kako se češčenje Božje Matere nadaljuje skozi vse rodove. Citiral je besede drugega vatikanskega koncila, da se verniki pod Marijino varstvo zatekajo v vseh svojih nevarnostih in potrebah. »Marija je naša bližnjica k Bogu,« je poudaril ter navedel tudi misel svetega papeža Pavla VI., da vsako pravo srečanje z Marijo vodi k srečanju s Kristusom.
Zaključek pri sv. Antonu Padovanskem
Zadnji dan romanja je romarje vodil proti Padova, enemu največjih romarskih središč v Evropi. Veličastna Bazilika svetega Antona hrani relikvije Sveti Anton Padovanski, ki je eden najbolj priljubljenih svetnikov katoliške Cerkve. Baziliko so začeli graditi že leta 1231, kmalu po svetnikovi smrti. V njej se prepletajo romanski, gotski in bizantinski elementi, notranjost pa krasijo številna umetniška dela.
Pri sklepni sveti maši je msgr. Franci Trstenjak spomnil, da romanje človeka vedno vabi k notranji prenovi. V času binkoštne devetdnevnice je poudaril odprtost Svetemu Duhu in pomen oznanjevanja evangelija v sodobnem svetu.
Sv. Anton je po njegovih besedah ostal zgled preprostega, a gorečega oznanjevalca evangelija, ki je znal nagovoriti tako preproste ljudi kot učenjake. Romarji so romanje sklenili z zahvalo za vse prejete milosti, varstvo na poti ter številna duhovna doživetja.
Pot vere, molitve in skupnosti
Romanje po južni Italiji ni bilo le obisk zgodovinskih krajev, ampak predvsem duhovna pot. Romarji so ob apostolu Tomažu, sv. p. Piju, nadangelu Mihaelu, Mariji in sv. Antonu znova odkrivali moč vere, molitve in zaupanja v Boga. Vsak kraj je nosil svojo zgodbo, vsaka sveta maša svojo spodbudo, vsak romar pa svoje osebne prošnje in zahvale. Prav zato bo romanje po južni Italiji mnogim ostalo v srcu kot izkušnja, kjer so se vera, zgodovina, lepota in skupnost združile v eno samo veliko romarsko zgodbo.
