Poslanci potrdili zakon o vladi in interventnih ukrepih

Novice 29. 04. 2026, 18:49 Alen Salihović

Na četrti izredni seji državnega zbora so poslanci obravnavali dva pomembna predloga – spremembo zakona o vladi in interventni zakon za razvoj Slovenije. Obema se je po predstavitvi stališč obetal zadosten politični manevrski prostor za nadaljnjo obravnavo, vendar sta razkrila tudi jasne razlike med političnimi bloki.

Podpora za manj ministrstev

Predlog spremembe zakona o vladi, ki ga je vložila Slovenska demokratska stranka, je predvideval zmanjšanje števila ministrstev z 19 na 14 ter ohranitev enega ministra brez resorja. Podporo so mu napovedali v Novi Slovenija – krščanski demokrati, Slovenski ljudski stranki, Fokusu Marka Lotriča in Resni.ci, medtem ko so mu v Gibanju Svoboda in Socialni demokrati niso nasprotovali. Proti so bili v Levici in Vesni.

Poslanec Andrej Kosi je poudaril, da bi manj ministrstev pomenilo večjo učinkovitost in nižje stroške. Po njegovem mnenju je država pred resnimi izzivi, zato potrebuje operativno in učinkovito vlado. Podobno je Aleš Hojs ocenil, da gre za »ponudbo zdrave pameti«, saj naj bi manj resorjev pomenilo manj administracije in več sredstev za ljudi.

Podporo predlogu je utemeljil tudi Janez Cigler Kralj, ki je izpostavil načelo »manj je več« in potrebo po prilagoditvi novim geopolitičnim razmeram. Kritike o posegih v pravice je označil za ideološke. V Resnica so ob tem poudarili potrebo po jasnejši organizaciji države in pričakovano racionalizacijo delovnih mest.

V Gibanju Svoboda so poudarili, da ima vsaka politična opcija pravico oblikovati vlado po svoje, a opozorili na odgovornost za učinkovito delovanje združenih resorjev. Podobno so v Socialni demokrati opozorili na možna tveganja, zlasti pri združevanju področij gospodarstva in dela.

Ostro nasprotovanje je prišlo iz Levice, kjer je Asta Vrečko predlog označila kot poseg v socialni model države in kritizirala ukinitev ministrstva za solidarno prihodnost.

Polemike in zapleti na seji

Razpravo so zaznamovali tudi proceduralni zapleti. Predsednik DZ Zoran Stevanović je vztrajal pri strogi uporabi poslovnika, kar je sprožilo očitke o pristranskosti. Polemika se je dodatno zaostrila ob njegovih izjavah o »mentorstvu«, ki so jih nekateri poslanci označili za pokroviteljske.

Ob robu seje so odmevale tudi izjave o številu kavčev v poslanskih prostorih, kar je sprožilo medsebojna obtoževanja na družbenih omrežjih in dodatno zaostrilo politično retoriko.

Interventni zakon za razvoj Slovenije

Poslanci so obravnavali tudi predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravile stranke t. i. tretjega političnega bloka – NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca. Predlog je dobil podporo za nadaljnjo razpravo tudi v Slovenski demokratski stranki, medtem ko so mu v Gibanju Svoboda, Socialni demokrati ter Levica in Vesni nasprotovali.

Jernej Vrtovec je zakon predstavil kot začetek prenove razvojnega okolja in zavrnil očitke, da gre za ukrepe v korist bogatih. Izpostavil je znižanje DDV na osnovna živila in energente ter razvojno kapico za zadrževanje kadrov.

Podobno je Mojca Žnidarič opozorila na upočasnjevanje gospodarske rasti in slabšanje razmer v zdravstvu, pri čemer naj bi zakon omogočil večjo učinkovitost in krajše čakalne vrste. Katja Kokot pa je poudarila, da brez močnega gospodarstva ni mogoče ohranjati socialne države.

Podporo zakonu so v SDS utemeljili z nujnostjo sprememb po obdobju vlade Robert Golob. Kritike, da gre za zakon za bogate, so zavrnili kot neutemeljene.

Opozorila o tveganjih in nasprotovanje

Na drugi strani so v dosedanjih koalicijskih strankah opozarjali na resna tveganja. Tamara Kozlovič je zakon označila za ideološki projekt v korist kapitala, Darko Ratajc pa je opozoril na pomanjkanje jasnih finančnih ocen.

Najostrejša je bila znova Asta Vrečko, ki je opozorila, da bi zakon lahko povzročil milijardno proračunsko luknjo in koristi prinesel predvsem najbogatejšim. Po njenem mnenju je bil pripravljen brez ustreznega dialoga in kljub nasprotovanju stroke.