Stenske upodobitve Primoža Trubarja v prostorih Državnega Zbora | (foto: Stanko Gruden/STA)
»Lubi Slovenci« že 476 let
Novice | Štefan Iskra
Na dan Primoža Trubarja, državni praznik, se spominjamo osrednje osebnosti slovenskega protestantizma v 16. stoletju, ki se je po nekaterih virih rodil prav na današnji dan leta 1508. Praznik obeležujemo že od 2010.
Avtor prvih natisnjenih knjig v slovenščini je s Katekizmom in Abecednikom 1550 prvič nagovoril Slovence kot narod in postavil temelje opismenjevanja v slovenskem jeziku. S tem ni bil le verski reformator, temveč tudi učitelj, pisec in eden ključnih oblikovalcev naše narodne zavesti, človek izjemne vizije in poguma.
Pogumni Trubar
Trubarjev poznavalec, avtor njegove biografije Pogum v besedi in izseljeniški duhovnik dr. Zvone Štrubelj pravi, da Trubarja sicer po imenu poznamo in ga priznavamo kot očeta slovenske pisane besede, a mu ne dajemo pomena, ki si ga zasluži. »V resnici ga imamo še kar globoko nekje v kleti naše slovenske zavesti. In dobro bi bilo, že 16. zapored praznujemo državni praznik, da bi stopnjevali in poglabljali spoznavanje Trubarjeve osebnosti in aktualnost, ki jo prinaša s svojim življenjem in delom.«
Želi si, da bi Trubarjevo osebnost naredili privlačnejšo. »Da bi enkrat tudi filmsko predstavili Trubarja, da bi bil privlačen lik tudi za naše mlade, za šole, za univerze. In da bi izpostavili to, da je bil pokončna, močna osebnost, da je imel globoke slovenske korenine in evropsko obzorje, da je bil odprt in dialoški in je se zavedal tudi tega, da je naš končni cilj pravzaprav nekaj drugega, v večnosti.«
Trubarjev pomen danes
V času hitrih sprememb, tehnološkega razvoja in globalnih izzivov ostajata kultura in jezik tista prostora, kjer se oblikujejo ustvarjalnost, kritična misel in občutek pripadnosti. Prav zato je odgovornost vseh nas, da slovensko besedo negujemo, razvijamo in jo samozavestno umeščamo v prihodnost.
A na temeljih Trubarjeve dediščine moramo gojiti zavedanje, da kultura ni zgolj ustvarjalnost in umetnost, temveč jo soustvarjamo in živimo vsak dan – z besedo, spoštovanjem različnosti, odgovornostjo do skupnosti in osebnim vedenjem.
dr. Ignacija Fridl Jarc, ministrica za kulturo v poslanici ob dnevu Primoža Trubarja
Državni praznik
Dan Primoža Trubarja je bil kot državni praznik uzakonjen leta 2010 na pobudo pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je poudarjal pomen jezika za obstoj naroda. Čeprav praznik ni dela prost dan, ostaja pomemben opomnik, da slovenska identiteta ni zrasla le iz zgodovinskih dogodkov, temveč predvsem iz jezika, kulture in knjige. Današnji dan je tudi praznik književne ustvarjalnosti, ki bogati slovenski kulturni prostor, odpira nove poglede in potrjuje, da leposlovje ostaja živ, pomemben in navdihujoč del naše družbe.
Osrednja slovesnost ob dnevu Primoža Trubarja se vsako leto odvija na Trubarjevi domačiji na Rašici, kjer poteka literarni večer Dom v jeziku. Na dogodku se srečajo in predstavijo aktualni dobitniki najpomembnejših slovenskih literarnih nagrad in priznanj, s čimer simbolno povežejo Trubarjevo dediščino z današnjim ustvarjanjem v slovenščini.
