Klavdija Dominko (1981-2026) | (foto: )
Poslovila se je Klavdija Dominko
Novice Alen Salihović
Gospod je poklical k sebi Klavdijo Dominko, ki je bila z Radiem Ognjišče pogosto povezana iz našega nekdanjega studia Martjanci. Bila je izjemna pastoralna delavka. Njene fotografije in zapisi so pogosto oblikovali poleg soboške škofije tudi našo spletno stran. Predana je bila kot postulatorka Božjega služabnika Alojzija Kozarja ter o njem pisala v Stopinjah. Gospod, v katerega je trdno verovala in mu zavzeto služila, naj jo sprejme k sebi v večno radost.
Odranski župnik Lojze Kozar ml. je ob smrti Klavdije zapisal
»Živ odnos do Boga,« tako je naslov zadnjega zapisa Klavdije Dominko, ki je v škofijskem glasilu Poti k Bogu pisala o odnosu Božjega služabnika Alojzija Kozarja do Boga in o našem odnosu do Boga.
Te besede odsevajo tudi njeno držo. Vse njene besede, vsa njena dejanja so razodevala, da živi z Bogom, da se z njim srečuje. Iz tega živega odnosa z Bogom so rastla in zorela njena dela. Kot župnijska sodelavka je sprejela poslanstvo katehistinje in ga z ljubeznijo opravljala. Bila je dejavna članica župnijskega pastoralnega sveta in izredna delivka svetega obhajila. Na dekanijski ravni je skrbela za povezovanje vernikov in raznih skupin. Na škofijski ravni je šestnajst let opravljala službo pastoralne asistentke in se izkazala v skrbi za škofijsko spletno stran, za zapise v škofijskih tiskovinah in njihovo oblikovanje, predvsem pa v tihem in marljivem delu. Še posebej srčno je opravljala službo postulatorke in si prizadevala, da bi bila Božjemu služabniku Alojziju Kozarju s strani Cerkve priznana svetost, ki jo je on že dosegel, v kar je bila trdno prepričana. Njena dejavnost je na raznih področjih segala tudi čez meje škofije.
Pred desetimi leti je bila soočena z diagnozo težke bolezni. Podvrgla se je težkim postopkom zdravljenja. Zavedala se je teže svojega stanja, a je neizmerno zaupala v Božjo dobroto in v moč priprošnje Božjega služabnika Alojzija Kozarja. V času zdravljenja je srečevala številne ljudi, ki so zboleli za podobno boleznijo in umrli. Ona pa je živela in delala. Da se je njeno življenje podaljšalo za deset let, je jemala kot neizmerni Božji dar. Vsak dan se je Bogu zahvaljevala, da živi, da lahko dela, čeprav s težavo in v omejeni moči.
Njeno zemeljsko življenje se je izteklo 28. aprila v 46. letu življenja. Prehitro, če gledamo s človeškimi očmi. A izteklo se je v polnost bivanja, ki ga zagotavlja od mrtvih vstali Gospod. Njen živ odnos do Boga, za kar si je vse življenje prizadevala, naj se zdaj izpopolni v osrečujoče bivanje z njim, ki je ena sama Ljubezen.
Lojze Kozar
