Uroš Urbanija | (foto: Nace Hočevar/STA)
Vlada je nervozna, ker ne obvladuje upora nezadovoljnih državljanov
Politika | s. Meta Potočnik Uredništvo Radia Ognjišče
Volilna tekma se zaostruje, politični prostor pa po oceni nekdanjega direktorja Urada vlade za komuniciranje Uroša Urbanije zaznamujejo vse ostrejši spopadi in poskusi izločanja političnih nasprotnikov. Kot pravi, razmere niso nastale čez noč, ampak imajo korenine že na začetku mandata aktualne vlade. »Ko je predsednik vlade govoril o ‘čiščenju janšistov’, je šlo za diskurz, ki v demokratični državi ne bi smel biti sprejemljiv,« meni Urbanija. Po njegovih besedah prav tak način političnega govora zaznamuje celoten mandat in ustvarja okolje, v katerem se drugače misleče potiska na rob javnega prostora.
Mediji, nadzor in šok družbenih omrežij
Ob zadnjih domnevnih kibernetskih vdorih v profile Gibanja Svoboda Urbanija ocenjuje, da je šlo za nepričakovan udarec za vladajočo politiko. Po njegovem mnenju so bili politiki vajeni večjega vpliva nad tradicionalnimi mediji, medtem ko družbenih omrežij ni mogoče enako nadzorovati.
»Če so bili štiri leta navajeni imeti pod kontrolo največje medije, se je zdaj pokazalo, da družbenih omrežij preprosto ne morejo kontrolirati,« pravi. Prav zato naj bi po njegovem sledile politične napake in vse večja zaostritev razmer.
Kot primer pritiska na medijski prostor omenja tudi umik oddaje Tarča, kar po njegovem odpira vprašanja o dejanski stopnji svobode govora v državi.
Zgodili so se vplivneži, ki neposredno občutijo davčni primež in omejitve nove medijske zakonodaje.
Vplivneži kot nov politični dejavnik
Urbanija poudarja, da je vlada podcenila vpliv spletnih ustvarjalcev in vplivnežev. Ti so po njegovem postali pomemben dejavnik javnega mnenja, pogosto celo vplivnejši od tradicionalnih medijev.
»Zgodili so se vplivneži, ki neposredno občutijo davčni primež in omejitve nove medijske zakonodaje,« pravi. Višji davki in regulacija naj bi po njegovem sprožila odpor, ki se zdaj izraža predvsem na družbenih omrežjih.
Ob tem opozarja tudi na razliko med protesti v času prejšnje vlade in današnjimi spletnimi konflikti: »Takrat smo videli nasilne izpade, danes pa gre predvsem za besedne spopade, ki bi jih morala demokracija prenesti.«
Tožbe in meje svobode govora
Urbanija se je dotaknil tudi tožbe, ki jo je prejel zaradi zapisov o poslovanju portala Necenzurirano. Pojasnjuje, da je kritiziral način poslovanja, ne posameznikov osebno.
»Ne gre za žalitev, ampak za opozorilo na netransparentne metode poslovanja,« poudarja in dodaja, da nasprotniki svobodo govora pogosto zagovarjajo le takrat, ko jim ustreza.
Po njegovem je prav razprava o mejah izražanja danes eden ključnih testov demokracije v Sloveniji. »Svoboda mora veljati tudi za tiste, ki razmišljajo drugače,« sklene Urbanija.
