Papež Leon XIV. in carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. pozdravljata ljudi pred cerkvijo sv. Jurija | (foto: Elisabetta Trevisan)
Papež svoj obisk Turčije sklenil z udeležbo pri pravoslavni liturgiji v Carigradu
Marjana Debevec
Papež Leon XIV. je pred odhodom iz Turčije dopoldne najprej obiskal armensko apostolsko katedralo, posvečeno Sveti Materi Božji, v Carigradu, kjer je spomnil na pogumno pričevanje kavkaškega ljudstva skozi leta. Nato pa se je v patriarhalni cerkvi sv. Jurija udeležil pravoslavne liturgije, ki jo je vodil carigrajski ekumenski patriarh Batolomej I. Skupaj sta obhajala god sv. Andreja, zavetnika carigrajskega patriarhata, saj naj bi prav on prinesel krščanstvo v to mesto.
Približno 300 vernikov je napolnilo cerkev Svete Matere Božje, kjer se je papež Leon XIV. Udeležil molitvenega srečanja z armenskim patriarhom Sahakom II.
Bogu se je zahvalil za pogumno krščansko pričevanje armenskega naroda skozi stoletja, pogosto v tragičnih okoliščinah. Izrazil pa je tudi hvaležnost zaradi vedno tesnejših bratskih vezi med armensko apostolsko cerkvijo in katoliško cerkev.
Sveti oče je posebej spomnil na lik svetega Nersesa Shnorhalija, katolikosa in pesnika dvanajstega stoletja, ki si je neutrudno prizadeval za spravo med Cerkvami, da bi uresničil Kristusovo molitev, »da bi vsi bili eno«.
God sv. Andreja papež obhajal s pravoslavnimi
Zatem pa se je Leon XIV. Odpravil v patriarhalno cerkev sv. Jurija, kjer se je udeležil pravoslavne liturgije, ki jo je vodil carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. Slednji je v svojem pozdravnem nagovoru spomnil na zgodovinski objem med papežem Pavlom VI. in patriarhom Atenagoro pred 60. leti.
V luči 1700. obletnici nicejskega koncila pa je poudaril, da to ne sme ostati spomin na pretekli dogodek, ampak naj postane temelj našega iskanja krščanske edinosti danes.
Papež Leon XIV. je v svojem nagovoru spomnil na izjemno delo mednarodne teološke komisije za dialog med pravoslavno in Katoliško Cerkvijo ter spodbudil, naj se vse avtokefalne pravoslavne cerkve bolj vključijo v ta dialog.
Prava dejanja za gradnjo miru izvirajo iz molitve in pokore
Skupaj smo kot kristjani namreč poklicani odgovoriti na izzive današnjega časa, med katerimi so najprej krvavi spopadi. »Seveda gre za to, da delujemo v prid miru in izbiramo odločitve, ki ga gradijo, toda ne smemo pozabiti da mir ni le sad človeškega prizadevanja, ampak je predvsem Božji dar.
Zato za mir prosimo z molitvijo, pokoro, kontemplacijo, živim odnosom z Gospodom, ki nam pomagati izbrati prave besede in dejanja, da bomo resnično v službi miru.«
Zatem je sveti oče omenil še izziv soočanja s podnebno krizo, ki zahteva duhovno spreobrnjenje, in novimi tehnologijami, ki naj prispevajo k celoStnemu razvoju človeka.



