Lahovnik o dvigu cen nafte: Nimamo veliko manevrskega prostora za ukrepanje

Slovenija 09. 03. 2026, 14:48 Marta Jerebič

Zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu se svet sooča z velikim skokom cen energentov. Surova nafta se je v azijskem trgovanju podražila za četrtino, plin na evropskih borzah pa za 30 odstotkov. Slovenska vlada bo skok cen pogonskih goriv za naslednjih 14 dni blažila z nižanjem trošarin. A tudi pri tem ukrepu je omejena.

Dogajanje na trgih

Ponoči je cena nafte brent poskočila preko 120 dolarjev za sodček, potem se je znižala na okoli 100 dolarjev, ko je Mednarodna agencija za energijo napovedala srečanje zunanjih ministrov 32 držav te organizacije in razpravo o sprostitvi državnih naftnih rezerv, kar bi dejansko praviloma moralo pomiriti trge in jih deloma tudi je, je povedal glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Enako je agencija ravnala ob začetku ruske invazije na Ukrajino.

Kaj je povzročilo dvig cen?

Današnji dvig cen nafte in plina na svetovnih trgih je bil sicer pričakovan, saj so države Bližnjega vzhoda napovedale, da bodo močno zmanjšale proizvodnjo. Njihova skladišča so namreč polna, ker surovin zaradi iranske ustavitve pomorskega prometa skozi Hormuško ožino ne morejo spraviti na svetovne trge, pojasnjuje ekonomist dr. Matej Lahovnik. »Dokler ne bo ta plovna pod sproščena, bodo nastale motnje na naftnem trgu, kar se odraža v višjih cenah. Nekatere druge države, predvsem ZDA, so seveda napovedale višjo proizvodno, kar bi lahko ublažilo naftni šok. Moramo pa vedeti, da je težava tudi v tem, da je ena večjih ponudnic nafte in plina Rusija, ki pa je tudi pod sankcijami«.

Pritiski za končanje vojne

V pogovoru za naš radio je še opozoril, da blokada Hormuške ožine škodi tudi samemu Iranu, saj približno 90 odstotkov njegove nafte kupi Kitajska. »Zato je Iran tudi že napovedal, da ne bo napadal tistih tankerjev, ki bodo vozili nafto do Kitajske. Tukaj bo prišlo do zanimivih zapletov. Zato sem prepričam, da to stanje ne bo trajalo več mesecev, ampak se bo razpletlo v naslednjih tednih tako ali drugače.«

Tudi Ivanc meni, da bo zaskrbljenost svetovnih voditeljev zaradi višjih cen energentov prinesla pritisk na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da konča vojaško akcijo, »kajti tudi v ZDA so se v enem tednu maloprodajne cene goriv povečale za 15 odstotkov.« Enako v večini drugih držav, ki imajo liberalizirane cene goriv, ta skok pa je v zgodovinskem povprečju razmeroma velik.

(Ne)odpornost Slovenije

Če pa bo cenovni šok trajal dlje časa, bo to močno vplivalo na inflacijo in povzročilo velik padec gospodarske aktivnosti, opozarja Lahovnik. »Tukaj ima Slovenija težave, zato ker imamo že brez tega naftnega šoka nadpovprečno inflacijo in draginijo v primerjavi z evroobmočjem in podpovprečno gospodarsko rast, praktično pod enim odstotkom.« Tako ni veliko manevrskega prostora za ukrepanje, razlog za to pa po njegovih besedah tiči v »slabi ekonomski politiki trenutne vlade.«

Kratkoročno vlada sicer dvig cen pogonskih goriv blaži z nižanjem trošarin, ki predstavljajo približno dve tretjini končne cene. A tudi tu možnosti lahko hitro usahnejo, opozarja Ivanc. »Cene goriv ne morejo bistveno odstopati od sosednjih držav. Hkrati so tudi na ravni Evropske unije določene minimalne trošarine pri dizelskem gorivu, kar dejansko vladi onemogoča, da bi šla pod neko določeno ceno.«

Zaloge nafte in cenovni cunami

Slovenija mora imeti po zakonu za 90 dni naftnih rezerv, po zagotovilih gospodarskega ministra Matjaža Hana jih ima za 103 dni.

Kljub temu se strah pred pomanjkanjem in zviševanjem cen že čuti. Na posameznih bencinskih servisih zaradi občutno večjega povpraševanja na trenutke primanjkujeta predvsem dizel in kurilno olje. Ponudniki naftnih derivatov kupce ob tem pozivajo, da nakupe načrtujejo skladno s svojimi dejanskimi potrebami.

Sindikat kmetov pa je medtem vlado pozval, naj zniža oziroma ukine trošarine na t. im. kmetijsko nafto, s čimer bi omogočila pridelavo hrane po sprejemljivih cenah.

Kot je opozoril tudi Ivanc, bi strm dvig cen energentov v Sloveniji najbolj občutile prehrambna, kemična, papirna in metalurška industrija.