Evropska poslanka Romana Tomc | (foto: Tanja Dominko)
Romana Tomc: Demografija ni statistika, ampak vprašanje prihodnosti Evrope
Oglasno sporočilo Tanja Dominko
Evropska poslanka Romana Tomc je za Radio Ognjišče spregovorila o nedavnem srečanju s Papežem Leonom XIV., demografskih izzivih Evrope, polemiki glede evropske komisarke Marte Kos, zakonu o prikritih vojnih grobiščih ter političnih spremembah v Sloveniji in Evropi.
Zasebna avdienca pri Papežu Leonu XIV.
Tomčeva se je pred dnevi v Vatikanu kot predsednica medskupine za demografijo srečala s Papežem Leonom XIV. Srečanje je opisala kot enega najpomembnejših dogodkov svojega življenja.
Po njenih besedah se je sveti oče na srečanje temeljito pripravil in svoj nagovor namenil prav vprašanju demografije. Evropske poslance je pozval, naj v Evropskem parlamentu okrepijo razpravo o demografskih izzivih ter podprejo oblikovanje evropskega pakta za družino.
Tomčeva je izpostavila papeževe besede, da demografske številke niso zgolj statistika, temveč odsev zaupanja mladih v prihodnost. Ob tem je poudaril, da rodnostne krize ni mogoče reševati samo z migracijami, temveč z močno družinsko politiko, dostopnimi stanovanji in podporo materinstvu. Posebej ji je ostala v spominu njegova misel, da »lahko le sveža pomlad za družino spremeni zimski mraz starajočega se prebivalstva«.
Vztraja pri vprašanjih o Marti Kos
Velik del pogovora je bil namenjen tudi evropski komisarki Marta Kos. Tomčeva meni, da nova dokumentacija odpira vprašanja o njeni preteklosti in verodostojnosti izjav, ki jih je podala med zaslišanjem za komisarsko funkcijo.
Po besedah evropske poslanke je na Evropsko komisijo naslovila več vprašanj, a jasnih odgovorov ni prejela. Kritična je bila tudi do odziva komisije na njena opozorila ter poudarila, da bi morale evropske institucije na takšne očitke odgovoriti pregledno in jasno.
Dodala je, da po njenem mnenju osebe z nerazčiščeno preteklostjo iz totalitarnih sistemov ne bi smele zasedati najvišjih položajev v Evropski uniji.
Zakon o žrtvah komunističnega nasilja označila za zgodovinski korak
Tomčeva je pozdravila sprejetje novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Po njenem mnenju gre za zgodovinski trenutek, saj Slovenija po desetletjih dobiva pravno podlago za dostojen pokop žrtev povojnega nasilja ter ponovno uvaja dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Spomnila je, da se je razprava o tej temi pred leti začela tudi v Evropskem parlamentu, kjer je bila sprejeta resolucija o ohranjanju spomina na žrtve totalitarnih režimov. Po njenih besedah Slovenija dolgo ni sledila priporočilom iz Bruslja, zdaj pa je prišlo do pomembnega premika.
Ob tem je poudarila, da pieteta do mrtvih ni ideološko vprašanje, temveč vprašanje človečnosti. Posebej je izpostavila pomen identifikacije žrtev z genetskimi analizami in trajnega hranjenja vzorcev DNK.
Evropa se pomika bolj na desno
Evropska poslanka opaža, da se politično razmerje sil v Evropi spreminja. Po njenem mnenju številni volivci niso zadovoljni z rezultati levih politik, zato vse več podpore namenjajo desnosredinskim strankam.
Kot je dejala, se to odraža tudi v delu evropskih institucij, kjer se sprejemajo spremembe nekaterih dosedanjih politik. Po njenem mnenju nova politična večina popravlja odločitve, ki so se v praksi izkazale za škodljive za gospodarstvo in prebivalce.
Omnibus zakon kot razbremenitev za ljudi
V nadaljevanju je komentirala tudi predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije. Po njenem mnenju gre za ukrepe, ki bodo državljanom prinesli manj davčnih obremenitev in več razpoložljivega dohodka.
Med prednostmi je izpostavila nižjo obdavčitev osnovnih življenjskih potrebščin, razbremenitev upokojencev pri prispevku za dolgotrajno oskrbo ter ukrepe za povečanje ponudbe stanovanj za najem. Poudarila je, da podobne obsežne zakonodajne pakete trenutno pripravlja tudi Evropska komisija.
Kritična do ravnanja prejšnje vlade na področju zdravstva
Tomčeva je bila kritična tudi do zdravstvene politike prejšnje vlade. Ocenila je, da spor z zdravniki ni prinesel krajših čakalnih vrst, temveč dodatne težave za bolnike.
Prepričana je, da mora denar slediti pacientu in da bi morali ljudje zdravstvene storitve dobiti tam, kjer jih lahko najhitreje in najbolj kakovostno prejmejo. Izrazila je pričakovanje, da bo nova vlada na tem področju ubrala drugačen pristop in vzpostavila boljše sodelovanje z zdravstvenimi delavci.
»Delali bomo za ljudi«
Ob koncu pogovora je poudarila, da nova koalicija po njenem prepričanju ne sme delovati revanšistično, ampak mora popravljati tiste odločitve, ki so se izkazale za slabe. Pri tem je izpostavila potrebo po sodelovanju vseh, ki so pripravljeni strokovno prispevati k razvoju države.
»Delali bomo za ljudi,« je poudarila in izrazila pričakovanje, da bo nova vlada znala poiskati rešitve za področja, kjer so se v zadnjih letih nakopičile največje težave.
